Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije obeležilo svetovni dan te redke bolezni

Obvestila, Zanimivo, Zdravje

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je v okviru svetovnega dneva organiziral pohod na Šmarno goro.

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je v okviru svetovnega dneva pljučne hipertenzije, ki ga obeležujemo 5. maja, na Šmarni gori  organiziralo dogodek “Brez sape za pljučno hipertenzijo”. Z geslom “Mi tega pohoda ne zmoremo, zato pojdite na Šmarno goro za nas VI!”, so naključne pohodnike ter splošno in strokovno javnost povabili k osveščanju in podpori. Ker so simptomi pljučne hipertenzije zelo podobni mnogim drugim boleznim, je osveščanje splošne in strokovne javnosti o tej redki bolezni in njenih simptomih med najpomembnejšimi prizadevanji društva. Osveščanje so s pohodom podprli tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije: Raša Sraka, alpska smučarka Petra Robnik ter obetaven kanuist Anže Berčič.

Pohodniki so v zahvalo osveščanja prejeli majico s sliko pljuč, ki simbolizirajo bolezen. Preizkusili so se lahko tudi v 6-minutnem testu hoje, ki jim je omogočil vpogled v življenje bolnika s pljučno hipertenzijo in izjemne napore, s katerimi se bolniki spopadajo vsakodnevno.
Člani Društva za pljučno hipertenzijo se iskreno zahvaljujejo vsem pohodnikom, ki so šli na goro namesto njih, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Tacen, ki je bolnike pripeljalo na Šmarno goro, osebju Gostilne Ledinek ter medicinskemu osebju Pulmološkega oddelka UKC Ljubljana.

Pljučna arterijska hipertenzija

je ena izmed težjih redkih bolezni. Zanjo je značilen povišan krvni tlak v pljučnem ožilju. Posledično mora srce črpati proti vedno večjemu pritisku in je vedno bolj obremenjeno. Pljučna hipertenzija prizadene ljudi vseh starosti, najpogosteje mlade mamice in izredno hitro napreduje. Po okvirnih ocenah boleha za plučno hipertenzijo v Sloveniji  med 100 in 200 ljudi.

Vzroki za nastanek pljučne hipertenzije so številni in pogosto neznani. Bolezen je v redkih primerih lahko tudi dedna. Najpogostejša oblika bolezni se pojavlja pri tistih bolnikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki. Ti strdki se odtrgajo in potujejo po ožilju do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo. Tako se lumen pljučnih žil začne postopoma ožiti.

Zdravila, ki bi pozdravilo pljučno hipertenzijo, še ni. Ko je stanje bolnika že tako slabo, da zdravila več ne zadostujejo, je zadnja možna rešitev le še presaditev pljuč.

Simptomi
pljučne hipertenzije so zadihanost, utrujenost, občutek omedlevice. Pri bolnikih z bolj napredno obliko bolezni so prisotne tudi bolečine v prsih, modra barva ustnic, izkašljevanje krvavega izpljunka in otekle noge. Bolniki večkrat navajajo, da imajo težave že pri hoji po stopnicah, zato se niso zmožni ukvarjati s športom.
Zgodnja diagnoza je pri pljučni hipertenziji ključnega pomena, saj lahko le-ta bolniku omogoči najboljšo kakovost življenja z zdravili. Težava pri diagnosticiranju pa je v tem, da so simptomi bolezni značilni tudi za mnoge druge bolezni . Zato zdravniki pogosto niti ne pomislijo na pljučno hipertenzijo kot možno diagnozo. Med prvim posvetom z zdravnikom in postavitvijo diagnoze povprečno mineta kar dve leti. Če idiopatske oblike (IPAH) ne zdravimo, ta v povprečno treh letih privede do smrti.

Zakaj je simbol pljučne hipertenzije zebra?

»Ko slišimo udarjanje kopit, večina najprej pomisli na konje. Tako tudi zdravniki povezujejo simptome pljučne hipertenzije z bolj pogostimi boleznimi, kot so astma, apneja, debelost, KOPB, slaba fizična pripravljenost. Ampak včasih udarjanje kopit lahko pomeni zebro.
Ko torej naslednjič slišite udarjanje kopit, pomislite na pljučno hipertenzijo,« pozivajo člani Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije.

5. maj, svetovni dan pljučne hipertenzije

Društva po vsem svetu organizirajo različne športne dogodke, kjer se zdravi ljudje ukvarjajo s športi namesto bolnikov, ki tega več ne zmorejo. Njegov namen je osveščati javnost o tej redki bolezni in osredotočanje na pomen njenega zgodnjega odkrivanja, saj se tako izboljša kakovost življenja in pričakovana življenjska doba bolnikov.

Več o pljučni hipertenziji na povezavi Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije: http://www.pljucna-hipertenzija.si/ in v brošuri.

Foto: Žiga Lovšin

 


Sledite nam