Dovolj imam službe, postala bi samostojna podjetnica

Mesec dni za zdravje, Odnosi v družini, Zanimivo, Žensko zdravje

»Postala bi samostojna podjetnica« je stavek, ki si ga vsaka ženska reče vsaj enkrat v življenju. Še posebno v primerih, ko so za ženske slabi pogoji na trgu dela. Zato nas zanimajo prednosti in slabosti, kdaj in če se sploh podati na samostojno podjetniško pot ter kako to vpliva na življenje in zdravje.

ženska podjetnica delo na terenu

Z uspešnimi (mladimi) podjetnicami smo preverili, kaj so prednosti in slabosti samostojne podjetniške poti. Želimo si, da vam prebiranje pomaga pri odločitvi in morda prinese navdih, da naredite odločilen korak.

Biti samostojna podjetnica je priložnost za bolj pogumne

Odločitev za samostojno podjetniško pot ni enostavna, čeprav je najpogosteje sprejeta v trenutku. Menjava klasične službe prinese veliko neznank in vprašanj, predvsem pa priložnost za samostojno izbiro. Izbiraš kaj boš delal, s kom boš delal in predvsem kdaj boš delal.

Nekaj slovenskih samostojnih podjetnic smo vprašali, kakšne si njihove izkušnje. Dobili smo uporabne nasvete. Njihovi nasveti podajajo odgovore na marsikatero dilemo in kažejo smer rešitve za tiste, ki zbirajo pogum za velik korak na pot samostojne podjetnice. Z nami so podjetnice:

  • Majdi Kosi, podjetje Naravno zdrav pes,
  • Zori Jakolin, lastnica Zory Events, Business Café,
  • Tina Princ, blagovna znamka Things I Miss,
  • Špela Sečnik, bownova terapevtka, Brumen šport,
  • Katja GL, oblikovalka,
  • Vesna Milenković, samostojna podjetnica in CEO podjetja Feelgood,
  • Mirjana Franković, spec. dipl. oec., transakcijski analitik – psihoterapevtka.

Samostojne podjetnice delujejo na različnih področjih. Od razvoja produktov, trgovinske dejavnosti, do svetovanja in kreativnega ustvarjanja. Nekatere so na samostojno podjetniško pot stopile pred slabim letom, druge so prekaljene podjetnice že več kot 20 let. Vsem je skupno to, da ne obžalujejo svoje odločitve, čeprav vse povedo, da so bili veliki izzivi tudi na njihovi poti.

Najpogostejši zadržki, strahovi in problemi samostojnih podjetnic

»Ali mi bo vse to uspelo? Potrebno je biti najboljši, ne samo na svojem področju, potrebno je imeti veliko znanja o prodaji, računovodstvu, javnem nastopanju, dobri spletni strani, optimizaciji, biti ustvarjalen in drugačen pri vsej svoji podobi, ki jo nudiš strankam,« v enem stavku povzema večino strahov in problemov Zori Jakolin. Zaupa še tistega, malo bolj skritega: »Kako se postaviti na noge ob vsaki novi zavrnitvi in neuspehu?«.

»Ni vedno enostavno. Večkrat se srečam sama s sabo in si moram iskreno pogledati v oči, kaj delam napačno, ko ni takih rezultatov, kot si jih želim,« odkrito spregovori Špela Sečnik.

»Pri samostojni poti ni varnosti in ni garancije, da boš šla pot vedno navzgor,« je jasna Majdi Kosi. Kot podjetnica takoj poda tudi rešitev: »Če si nagnjen k pozitivnemu razmišljanju, to ni ovira, ampak bolj izziv, da se iz projekta v projekt maksimalno potrudiš, da upravičiš zaupanje naročnikov in strank.«

»Vsak zadržek, strah in problem je soočanje s potencialom, ki ga je treba odkriti in postaviti na svoje mesto,« odločno pove Tina Princ. Nadaljuje: »Ko govorimo o strahovih, bi raje uporabila termin zadržek. Najpogostejši zadržki in rahli postanki se dogajajo na temo neenakomerne porazdelitve projektov. So obdobja, ko projekti mirujejo. Vendar kmalu in vedno za tem pride obdobje cvetenja. Takrat je izjemno pomembno, kako teče vizija planiranja, procesov in realizacije, da se ohrani kakovost in vsebina.«

»Problem nastane med porodniško, bolniško in dopusti, ki jih praviloma ni. Kot podjetnik moraš biti stalno dosegljiv oz. moraš najti zamenjavo za delo. Kar je težko, saj naročnik pričakuje tvoje delo,« je zelo konkretna pri svojem odgovoru Katja GL.

Prednosti samostojnega ženskega podjetništva

Če bi morali z eno besedo povedati, kaj je glavna prednost samostojnega podjetništva za ženske, bi to bila »svoboda«. Svoboda v razporejanju delovnega časa in svobodna izbira ljudi, s kateri boš sodeloval. Vsaka od njih to pove s svojimi besedami:

»Prednost je predvsem to, da lahko kreiraš svoj urnik in si lažje vzameš čas za družino. Popoldanski del delovnika sama večkrat zamaknem v večerne ure.« Majdi Kosi.

»Prednost je, da si sam razpolagaš čas in projekte lahko zavrneš v primeru, da ga ne želiš delati. Imaš svobodo pri odločanju.« Katja GL.

»Ena izmed najboljših stvari in največjih prednosti je, da lahko delam od doma, iz pisarne oz. iz vseh željenih destinacij. Včasih ostanem in delam pozno, drugič vstanem zelo zgodaj. Težko si predstavljam to prilagodljivost v redni službi. Če pogledam iz vidika ženske, sem vesela, da mi ni potrebno več prositi za dovoljenje podaljšane malice, privatnega izhoda ali dopusta, da si lahko ogledam predstavo svojih otrok in jim aplavdiram, neprecenljivo.« Zori Jakolin.

»Največjo prednost bom najbolje pojasnila na primeru. Pred kratkim je prijateljica menjala službo. In najbolj jo je skrbela varnost, oz. občutek varnosti, ki ga ima v sedanji službi primerjaje z nameravano spremembo. Tekom tega pogovora sem se zavedala, da kot podjetnica, ki sama krojim svojo zgodbo, čutim največjo varnost, kar jo lahko. Sem oseba, ki rada prevzema odgovornost in tozadevno mi je v tolažbo, da je vse odvisno od mene, mojih odločitev in sposobnosti.« Vesna Milenković.

»Najpomembnejša stvar, ki mi jo je prinesla samostojnost je, da si sama razporejam urnik. Kar ne pomeni, da delam, “ko se mi zljubi”. Ravno nasprotno, počivam oz. se ukvarjam z drugimi dejavnostmi takrat, ko to hočem in se pojavi priložnost. Ko se včasih pohecam s kolegi, ki smo v zasebni sferi, rečem, da si sami lahko izberemo, katere 4 ure v dnevu bomo prosti. In ja, ves preostali čas, ko ne spimo, običajno delamo.« Mirjana Frankovič

Prednost je včasih tudi slabost

V svobodni izbiri je največja prednost in hkrati slabost zlasti za ženske, ki so mame. Psihoterapevtka Mirjana Frankovič vidi prednost v tem, da mame lahko prilagajajo svoj urnik tudi potrebam družine. Hkrati je to tudi največja pomanjkljivost, saj kar je treba narediti, je pač treba narediti. Ni nekoga tretjega, ki nas bo “nadomeščal”. In pri zasebnikih delo ne more počakati na mizi teden ali dva, da se vrnemo z bolniške.

Dejstvo je, da z zasebništvom lahko veliko pridobiš, a za marsikaj, česar se uslužbenci drugje niti ne zavedajo, so podjetniki prikrajšani. Še posebno to velja na področju socialnega in zdravstvenega varstva.

»Vedno je težko, ko se lotevam novih projektov in sem na neznanem teritoriju z omejenim finančnim vložkom. Ko si ne morem privoščiti plačila določenih strokovnjakov za področja dela, ki jih morebiti ne obvladam dovolj dobro, so pa nujna za izvedbo projekta. Ko si samostojen in za teboj ne stoji cel sistem organizacije, moraš biti vse v enem. Na samem začetku opravljaš vse potrebne funkcije: odnašaš pošiljke na pošto, kuhaš kavo strankam, opraviš naročeno delo glede na dejavnost podjetja, si marketing specialist in izvršni direktor,« z nasmeškom na ustih povzema Vesna Milenković.

Je v samostojnem podjetništvu res vse lepo

Poleg svobode pri izbiri načina dela, podjetništvo zahteva veliko odgovornosti.

»Zasebništvo je znak zrelosti, je klic po izhodu iz simbioze, kjer nekdo drug skrbi zate ter klic po prevzemu polne odgovornosti zase in za svojo družino,« je realna Mirjana Frankovič.

Zori Jakolin odlično dopolni: »Gradiš iz tal, uresničuješ svoje ideje, počneš tisto kar imaš res rad. Vzponi in padci so sestavni del podjetništva, nikoli ti ni dolgočasno. To je že moje šesto leto in vedno znova začutim tisti občutek moči in kreativno ob vsakem novem projektu, ko uresničim lastno idejo. Nasprotno od tega pa je veliko lažje, ko se ljudem predstaviš in poveš da si iz nekega podjetja ali velike korporacije. Veliko vrat ti je odprtih in lažje je priti do določenih vodilnih in sestankov z njimi, kot ko povem, da sem Zori iz Zory Events

»Kot s.p. se marsičesa naučiš. Sam sprejemaš odgovornosti, ki ti jih v tolikšni meri kot zaposlenemu v podjetju ni potrebno. Tudi sam nosiš tveganja (npr. neplačila in zamude pri plačilih, spremljanje in upoštevanje zakonodaje …). Sedaj zato mnogo bolj cenim vlogo in odgovornost vodilnih – tudi tistih, s katerimi sama sodelujem,« pravi Majdi Kosi.

Špela Sečnik, ki je na začetku poslovne poti, se svojih začetkov še toliko bolj spominja: »Ko sem se podala v svet podjetništva, sem dojela, da sem prišla v realen svet. Dojela sem, da sem stopila iz cone udobje in iz varnega jezera šla plavat v morje. Okoliščine me silijo, da se neprestano učim in razvijam. Zavedam se, da imam kot ženska priložnost drugim ženskam z zgledom pokazati, da se da slediti svojemu notranjemu klicu. Za celotno družbo je zelo pomembno, da začnemo ženske poslušati sebe.”

Bi še enkrat izbrale samostojno pot?

Odgovori na to vprašanje so razmeroma kratki in jasni. Tina Princ in Špela Sečnik bi jo še »vedno« izbrali, Vesna Milenković in Majdi Kosi bi jo »absolutno«. Majdi bi vedno izbrala zamenjavo 8-urnega delavnika s 24-urnim, če lahko v tem času dela predvsem tisto, kar jo veseli. Zori Jakolin si podjetnica ni nikoli želela postati. Na začetku nosečnosti je v tedanji službi prejela odpoved in tako se je začela njena podjetniška pot. Ker ji je podjetništvo omogočilo vplivati na spremembe v poslu in okolju v katerem dela in ustvarja, pa bi se za podjetništvo zopet odločila. Katja GL, zelo uspešna oblikovalka, je pri odločitvi nekoliko bolj zadržana. Verjetno bi jo ponovno izbrala. Njen glavni pomislek je čas med porodniško in dopusti, ko je za redno zaposlene bolje poskrbljeno.

Kako je s finančno varnostjo

Glavne slabosti samostojnega podjetništva so pomanjkanje kapitala za razvoj, pomanjkanje ljudi, ki bi te lahko nadomestili v času odsotnosti in finančna nestabilnost za čas, ko nisi ali ne boš več zmožen za delo.

Predvsem ženske se srečujejo z negotovostjo v času porodniške, morebitne bolezni, delno pa tudi za čas dopustov in končno za čas po upokojitvi. Naše sogovornice so izkazale tudi na tem področju veliko odgovornosti, saj delijo mnenje, da naši generaciji pokojnine ne bodo več namenjene. Tako da na državno pokojnino ne gre računati. Tina Princ in Katja GL pametno varčujeta, Majdi Kosi investira, Špela Sečnik trenutno raziskuje priložnosti, ki prinašajo pasiven dohodek. Zori Jakolin skupaj z možem vlaga v nepremičnine.

Nasvet psihoterapevtke Mirjane Frankovič vsem (bodočim) podjetnicam je:

»Običajno vzamem v obzir, da je potrebno vsako leto v 10ih mesecih zaslužiti za najmanj 13 mesecev (za primer bolezni, dopusta ali kakih drugih nepredvidenih dogodkov) + prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To pomeni veliko truda in energije. Pri tem pa ne pozabim, da je v panogi, v kateri delujem, potrebno nenehno vlagati v lastno izobraževanje.«

Zato že danes, če še lahko delamo, pomislimo tudi na svoje zdravje. Varujmo ga na po strani in po drugi pričakujmo, da nam ne bo vedno tako dobro služilo. Zato imejmo nekaj rezerve tudi za tiste dni.

Več o zdravju


Sledite nam