Dieta in prehrana, recepti in koristni nasveti

Bolezni, Zanimivo

Ko pacient uravnava svojo alergijo oz. nedpornost na prehrano, lahko pomanjkljivo znanje povzroči še druge bolezni.

Ko bolnik uravnava svojo alergijo oziroma neodpornost na prehrano, se rado zgodi, da mu zdravnik specialist ne bo mogel aktivno pomagati. Strokovnjaki za dieto (dietetiki) svojo energijo usmerjajo v tehnično plat, ne pa v praktično pripravo hrane in kuhanje. Pomanjkljivo znanje o prehrani lahko povzroči nezdravo prehranjevanje in s tem tudi druge bolezenske znake. To je še posebej pomembno pri otrocih, saj je v najzgodnejšem otroštvu pravilna in uravnotežena prehrana zelo pomembna za zdrav razvoj. Stroga in zelo omejujoča dieta mora biti skrbno načrtovana in uravnavana. Ker nisem bila prepričana, ali delam prav, sem si sama nekaj tednov zapisovala, kaj jemo in se nato posvetovala z dietetičarko na Pediatrični kliniki, če v naših jedilnikih česa primanjkuje ali je česa mnogo preveč. Važno je, da so obroki premišljeno sestavljeni, tako da vsebujejo vse hranilne snovi, potrebne za zdravje in zdrav razvoj.

Dietna hrana in biološko pridelana hrana je lahko tudi do nekajkrat dražja od navadne, zato se je dobro pozanimati tudi o cenah, ker so od trgovine do trgovine zelo različne. Pri kupovanju hrane je pomembno tudi to, da zelo natančno preberete nalepke z navedbami sestavin, saj žal dandanes na policah trgovin skorajda ni več mogoče dobiti kemično obdelane hrane s podaljšanim rokom trajanja. Zelo je potrebno paziti tudi na skrite sestavine, ki so na nalepkam navedeni pomanjkljivo: npr. škrob.

Kupovanje hrane

Kadar se odločate za nakup nekega proizvoda, vedno najprej natančno preberite deklaracijo (seznam sestavin) na prehrambenem izdelku. Če ste v dvomih, se z vprašanjem vedno lahko obrnete neposredno na proizvajalca. Posebno pozorni bodite na dodana zgoščevalna sredstva, ki pogosto vsebujejo pšenično moko ali gluten in ju lahko vsebujejo tudi nekateri emulgatorji in stabilizatorji. Zavedajte se, da je pšenična moka v prehrambeni industriji priljubljeno polnilo, vezivo in tudi ojačevalec okusa, kot tudi dejstva, da izdelki z oznako “brez dodane pšenične moke” niso nujno tudi brez glutena.

Vprašljivi so tudi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo katere od spodaj naštetih sestavin (vir, z dovoljenjem avtorice: domača stran slovenskega društva za Celiakijo):

  • modificiran škrob je lahko pripravljen iz koruze, tapioke ali krompirja, pogosto pa sta, zaradi dobrih zgoščevalnih lastnosti, to prav pšenični škrob in krompirjev škrob. Če je na izdelku zgolj deklaracija “škrob” potem je potrebno njegov izvor preveriti.
  • mnogi izdelki (npr. juhe, salame, hrenovke, hamburger, paradižnikova mezga) lahko vsebujejo rastlinske proteine nedefiniranega izvora (lahko so pripravljeni iz pšenice, ječmena, soje, riža, koruze, arašidov ali mlečnega kazeina); pred uporabo takega živila se je potrebno pri proizvajalcu prepričati o izvoru.
  • karamelna barva (običajno sredstvo, ki ga ponekod dodajajo živilom, da dosežejo želeno barvo) je lahko pripravljena iz dekstroze (koruza), invertnega sladkorja, laktoze ali sukroze; če je temu tako, potem je v redu. Za pripravo pa lahko uporabijo tudi škrobne hidrolizate ali ječmenov slad, ki vsebuje npr. gluten
  • dextrin: tudi tu velja, da je varen, če je pripravljen iz koruze, tapioke ali riža, ne pa tudi, če je pripravljen iz pšenice. Izogibajte se izdelkom z dodanim dextrinom, če njegov izvor ni točno definiran (npr. koruzni dextrin). Malto-dextrin je pripravljen iz koruznega škorba.
  • tudi kvas je lahko problematičen: razraščanje kvasa se namreč vrši na gojiščih, ki vsebujejo škrob (tudi pšenični) in slad (lahko ječmenov). Sledi sušenje v procesu, kjer kot sušilno sredstvo običajno uporabljajo krompirjev škrob (ali pa katerega drugega).
  • pogosto je na živilih naveden tudi slad (angl. “malt”). Na splošno velja, da se pod tem imenom deklarira ječmenov slad, zato vsebuje gluten; seveda pa ni izključeno, da ne gre za koruzni slad, ki je seveda dovoljen. Pred nakupom se zato pozanimajte o izvoru dodanega slada. Pogosto ga srečujemo v mlečnih proizvodih (nekatere vrste čokoladnega mleka) in sladkarijah, lahko pa ga vsebuje celo rižev sirup.
  • Pazite na ajdovo moko: le-ta je lahko kontaminirana s pšenično moko, če je bil ob mletju uporabljan isti mlin; zato se vedno, če je le mogoče, prepričajte, ali je v procesu mletja obstajala možnost kontaminacije. Predvsem pa se izogibajte industrijskim mešanicam ajdove in pšenične moke, ki jih na našem tržišču prodajajo kar pod imenom “čista ajdova moka”
  • Nekatera živila ponekod posujejo s pšenično moko med pakiranjem, z namenom, da se ne zlepijo (npr. krompirjev čips, lešniki, fige); tega, kar dodajajo med procesom pakiranja, pa jim po zakonu ni potrebno posebej deklarirati. Nekateri proizvajalci dodajajo pšenično moko celo mletemu sladkorju z namenom, da le-ta med shranjevanjem ostane suh in sipek. Tudi pri žvečilnih gumijih je potrebna previdnost, saj nekateri vsebujejo ovseno moko ali pa so z njo posuti. Ravnajte se po pravilu, da vsako industrijsko pripravljeno živilo, kateremu so dodane komponente na osnovi neimenovanih žitaric (npr. škrob, ki je lahko koruzni, ali pa tudi ne), ni varno (dokler proizvajalec ne dokaže, da temu ni tako), zato se mu izognite.
  • Pazite na plastelin Playdoh, ki je pripravljen iz pšenične moke. Če imate majhnega otroka s celiakijo ali alergijo na pšenično moko in se ne morete izogniti naključnim polzenjem rok v usta, potem se tovrstnemu ustvarjanju raje odpovejte, ali pa otroka vsaj skrbno nadzorujte.

Rečemo lahko, da popolnoma varnih industrijskih prehrambenih proizvodov ni (razen seveda tistih specialnih, z oznako “brez glutena” na embalaži), saj v nobenem primeru ne morete izključiti možnosti kontaminacije med proizvodnim procesom, poleg tega pa proizvajalec tudi ni dolžan deklarirati sestavin (npr. moke), ki so bile prisotne na delovni površini npr. med oblikovanjem nekega industrijsko pripravljenega prehrambenega proizvoda. Tako je še vedno najbolj zanesljivo, da se obrnete direktno na proizvajalca in zahtevate (po možnosti v pisni obliki) pošten odgovor.

Priprava hrane

Pri vsaki strogi dieti je potrebno vedeti, da je potrebno hrano pripravljati tako, da se le ta čimmanj spremeni. Uporabljajmo posodo za kuhanje brez maščob ali posodo za kuhanje pod pritiskom. Pri dietni prehrani strokovnjaki še posebej odsvetujejo uporabo soli, rafiniranega sladkorja, belega kruha in maščob.

Že Hipokrat je pred tisočletji zapisal: “Vaša zdravila naj bodo hranila in vaša hranila naj bodo zdravila”. In to velja še danes.

0F6B96A8-4F23-11E1-801B-E45F66B94067

Kakovost hrane

Dandanes se police v trgovinah, izložbah in na tržnicah šibijo po številnimi čudovitimi pridelki. Vendar, to kar vidimo na zunaj, ni nujno, da je tudi znotraj, v vsebini. Vedno bolj iskana je hrana, ki je polnovredna, biološko in ekološko neoporečno pridelana. Žal veliko izdelkov v trgovinah nosi nazive “bio”, “natur”, “organic”, itn… njihova resnična kvaliteta in biološka pridelava pa je še vedno vprašljiva. Pojem BIO se izredno rad zlorablja.

Še najbolje je, da si zelenjavo in sadje pridelujete na svojem vrtu ali dobivate meso pri kmetu, ki ga poznate in veste, da ne uporablja škodljivih snovi pri gojenju in pridelavi. V posebnih trgovinah z zdravo prehrano lahko dobite proizvode, označene z zaščitno znamko združenja za organsko pridelavo, vendar so le ti žal nekajkrat dražji od navadnih. V trgovinah z zdravo prehrano vam bodo vedeli tudi pravilno svetovati o vsakdanji uporabi posameznih izdelkov. Slovenski izdelki so označeni z nalepko VIGRED. Zavedajte se tudi tega, da kljub temu, da gojite svojo zelenjavo na svojem vrtu in ne uporabljate nenaravnih gnojil ali pesticidov, je lahko vaša zemlja kontaminirana z vplivi industrije v vaši bližnji okolici.

Prehrambeno ravnovesje

Hrana je lahko nevtralna, kisla ali bazična. Razmerje kislin in baz v organizmu je izrednega pomena za metabolizem.

Ogljikovi hidrati 

Največ jih dobimo v medu, javorjevem sirupu, koncentriranem jabolčnem ali hruškovem soku. Zelo pomembna so nepredelana polnovredna žita. Le sladkorji v naravni obliki vsebujejo B vitamine.

Maščobe

So pomembne zaradi vira energije in vitaminov A, D, E in K. Pri maščobah je odločilan njihova sestava, saj nasičene maščobe živalskega izvora slabo reagirajo v človeškem organizmu.
Maščobe so lahko tudi “dobre”, nenasičene, ki jih najdemo v olivnem olju, sojinem, sezamovem, ribjem, lanenem olju in v olju žitnih in koruznih kalčkov.
Za organizem so zdrava le hladno stisnjena olja, saj se v predelavi in segrevanju olja večina snovi uniči.

Beljakovine

Beljakovine so zelo pomembne za rast in razvoj organizma. Dobimo jih lahko iz hrane rastlinskega in živalskega izvora. Žal nekaterih nujno potrebnih aminokislin, ki jih organizem dnevno potrebuje, ne najdemo v rastlinskem svetu. Vendar lahko z dobrim poznavanjem in kombiniranjem hrane zmanjšamo količino mesa in jo nadomestimo s stročnicami in žiti.

Vitamini in minerali

O pomenu posameznih vitaminov je veliko napisanega. Pomebno je, da so vitamini v pravilnih kobinacijah in nepredelani. Če dnevno uživamo zmerne količine presnega sadja in zelenjave, vitaminskih dodatkov ne potrebujete.

Polnovredna žita

Vsako zrno je izvor življenja. Polnovredna žitarica je zrno, skupaj s kalčkom in ovojnico. Zrna vsebujejo B vitamin, kalij, železo in fosfor. Kalčki vsebujejo vitamine in encime, ki so zelo pomembni za zdravo rast in razvoj.

Seznam osnovnih živil

Celiax moka

V receptih uporabljam Celiax moko ali podobno moko podjetja Schar Mix C. Moka A-Glutena vsebuje mlečne sestavine. Ko izbirate moko, bodite zelo pozorni, kaj piše na nalepki.

Ajda, ajdova moka, ajdova kaša

Domovina ajde sta srednja in vzhodna Azija. Razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami in balastnimi snovmi v ajdovem zrnu je izredno ugodno za našo presnovo. Ima precej lizina, železa, magnezija in fosforja, vsebuje pa tudi kalcij, kalij, silicijevo kislino in fluor. Ajda je podobna žitaricam, vendar to ni, je žitni nadomestek iz rodu rabarbare. Ajdova moka je značilno sive barve. Iz nje kuhamo žgance, kašo, pečemo kruh in razne vrste peciva. Vsebuje veliko škroba in ne vsebuje glutena. Ajda je izredno bogata z lizinom, ki je pomemben pri izgradnji kosti.

Koruza, koruzna moka, koruzni zdrob, polenta

Koruza izvira iz južne Amerike – domovina koruze je Peru.Poleg škroba (70%) in beljakovin (10%) vsebuje veliko visokovrednih maščob (v kalčku), veliko kalija, magnezija, fosforja, železa, karotina in vitamina E. Bogata je z vitaminom B, vsebuje magnezij, fosfor in železo. Ne vsebuje glutena in je primerna za brez pšenično in brez glutensko dieto. Iz moke lahko pripravimo koruzno kašo, koruzne žgance in iz zdroba skuhamo polento ali pečemo tortilje. Ni primerna, če smo alergični na koruzo.

Proso, prosena kaša

Proso so sejali ljudje že v kameni dobi. Proso je zelo bogato z minerali. 100 g prosa dnevno vsebuje dnevno potrebo organizma po teh elementih. Vsebuje 10 % beljakovin, 3 % hitro pokvarljivih maščob (visokovredne nenasičene maščobne kisline), 72% ogljikovih hidratov, 10% balastnih snovi in veliko kalcija, fosforja, železa in kalija. Ima tudi veliko vitaminov iz skupin E in B. Proso ugodno učinkuje na kožo, lase in nohte, povečuje odpornost zob in vidno zmogljivost. Je zelo vlaknata žitarica, ki je primerna za brezglutensko in brezpšenično dieto. Iz prosa kuhamo kašo, lahko jo uporabljamo za nadeve, izredno okusno je v kombinaciji s sadjem in zelenjavo. Pri nas doma so jedi iz prosa večkrat tedensko na jedilniku.

Riž, riževa moka, riževi kosmiči, riževi otrobi 

Po vsem svetu najdemo veliko vrst riža, ki že stotisoče let spremlja človeka. Riž je zelo hranljiv. Riž ne vsebuje glutena. Poznamo več vrst riža. Bel, poliran riž je precej obdelan in nezdrav. Sama uporabljam rjavi riž ali riž basmati. Pred kuho ga je dobro namočiti, da skrajšamo čas kuhanja. Nepoliran riž vsebuje vseh 12 vrst aminokislin, ki jih potrebuje človek! Polnovredni riž vsebuje SEDEMKRAT več vitaminov, mineralov in ne vsebuje GLIADINA (CELIAKIJA!), kot ga vsebuje bel, oluščeni in polirani riž. Beljakovinska sestava v rižu je idealna za preprečevanje in zdravljenje prebavnih motenj.

Divji riž

Namesto navadnega riža lahko uporabljamo tudi divji riž. Divji riž pravzaprav ni pravi riž, ampak je seme vodne trave, ki raste v Kanadi. Ima izreden, specifičen okus in vsebuje veliko mineralov. V zrnju je veliko škroba, v kalčku pa beljakovine, vitamini in minerali. Divji riž lahko kalimo tudi sami doma.

Kvinoja

Je riž oz. žitarica, ki so jo poznali že stari Inki. Imenovali so jo “božja hrana”. Je zelo okusna, hitro kuhana in bogata z beljakovinami, minerali in vitamini. Izvira iz Južne Amerike. Rastlina je podobna prosu. Uporablja se kot riž ali kaša, kot zakuha v juhah in omakah. Kvinojina moka se uporablja kot zgoščevalec juh in omak, kot primes brez glutenskemu kruhu, tortiljam in kosmičem.

Tapiokina moka

Je moka iz gomolja manioka. Ima odlične vezivne lastnosti, sama jo uporabljam veliko, za peko kruha in peciva.

Olja, rastlinska mast in margarina 

V mnogih receptih boste našli izraz olje. Sama za večino stvari, razen za sladice uporabljam samo hladno stiskano, deviško olivno olje. Na okus smo se hitro navadili in sedaj sploh ne opažamo razlike.

Pri nakupu olja je potrebno zelo paziti, kaj piše na nalepki, saj izraz rastlinske maščobe lahko pomeni, da lahko olje vsebuje tudi olje iz pšeničnih kalčkov.

Enako velja za margarine, ki so kar na seznamu prepovedanih živil, saj vsebujejo veliko sirotke, sojine beljakovine, konzervanse, olja iz pšeničnih kalčkov, … Obstajajo sicer zelo drage margarine iz osatovega in palminega olja, na njihov okus se je pač treba navaditi. Te margarine pa žal niso primerne za peko. Sama za peko namesto margarine uporabljam rastlinsko mast. Pozorni bodite na nalepke.

Obstajajo tudi sezamovo olje, sezamvo maslo – tahini, kokosovo olje, sojino olje  in druga.

Sezam

Sezam je hrana za možgane. Vsebuje lecitin in fosfor, ki sta pomembna za delovanje živčnega sistema. Uživamo lahko cela sezamova semena, lahko ga pražimo, dodajmo ga k kruhu, zelenjavi, testeninam, juham, solatam,…

Tahini 

Je sezamovo maslo. Tahini dodajamo omakam, testeninam, dodajamo sladkim namazom, ki služijo kot desert. Če ga zredčimo z vodo, dobimo preliv za solate.

Mleko 

SOJINO MLEKO in RIŽEVO MEKO se sedaj pri nas dobi že skoraj v vsakem malo večjem supermarketu. Pri nakupu pazljivo preberimo nalepko. Riževo mleko je tudi zelo drago. Pri peki uporabljam vodo ali sadne sokove in kompote, včasih sojino mleko (sedaj bolj poredko, ker je Naja razvila močno alergijo tudi na sojo) in za taboljše priložnosti (npr. torto za rojstni dan) – riževo mleko. Riževo mleko z vanilijo ponudim deklici tudi kot samostojen napitek, za popestritev jedilnika.

Sladkor 

Ko sem začela z dietno prehrano, sem si mislila, da nikoli ne bom mogla živeti brez čokolade in bonbonov, no pa sem se kar navadila. Seveda pa sem moje prejšnje sladke navade nadomestila s primernejšimi, bolj zdravimi sladicami, v katerih pa so nepogrešljive sestavine demarara sladkor, fruktoza, rjavi sladkor iz sladkornega trsa in javorjev sirup, črna melasa. Tudi rižev slad je zelo dobro sladilo, žal pa je zelo drag. Nekatere marmelade in džeme skuham tudi s fruktozo. Fruktoza je zelo primerna za diabetike, ni pa primerna za majhne otroke, ker jo težko prebavljajo. Medu ne priporočam za majhne otroke (vsebuje spore in plesni), še posebej ne za otroke, alergične na cvetni prah. Pazite, kadar kupujete koruzne kosmiče, ki jih radi sladijo z ječmenovim sladom. Ječmen je v sorodu s pšenico in vsebuje gluten.

Sadje in zelenjava

Če se le da čimveč, vseh vrst in čimbolj sveže. In seveda če je le mogoče z lastnega vrta, kjer veste, kako je pridelano. Na okenski polici gojimo baziliko, rukolo, vodno krešo, tako da so sveža zelišča vedno pri roki. Če je neka zelenjava ali sadje za vas močno alergeno, se njegova moč zmanjša, če je dobro prekuhano.

Stročnice

Stročnice so zelo bogate z beljakovinami, tako kot meso. So zelo bogate z aminokislinami, vitamini in minerali. Ko kuhamo stročnice, dodamo sol šele na koncu, ker drugače podaljšamo čas kuhanja in uničimo preveč koristnih snovi. Če stročnicam dodamo šetraj, dobijo plemenitejši okus, pa tudi prebava bo boljša.

Leča

Leča je stročnica, ki so jo poznali že v mlajši kameni dobi. Poznamo debelozrnete in drobnozrnate sorte. Lečo pred kuhanjem (navadno preko noči) namočimo. Suho zrnje leče vsebuje veliko beljakovin (24 %), ogljikovih hidratov (60 %, od tega 4 % vlaknin), 21 % maščob, veliko kalcija, fosforja, železa, natrija, kalija in vitamine A, B1, B2 in niacin.

Soja

Iz soje lahko dobesedno naredimo čisto vse, kar si želimo. Znani izdelki iz soje so: sojini polpeti, sojin sir, namazi, omake, moka, kalčki, … V soji je veliko maščob in lecitina (pomemben za živčevje). Soja vsebuje veliko vlaken in pektina. Sojine beljakovine vsebujejo osem esencialnih aminokislin, ki so pomembne pri izgradnji človeškega organizma. Soja je kalorijsko revna in vsebuje zelo malo holesterola.

Suho sadje

Posušene marelice in slive vsebujejo veliko železa. Kupujte naravno sušeno sadje, nežveplano in brez dodanih konzervansov. V jeseni si lahko naredite tudi svojo zalogo domačega suhega sadja, ki ga lahko sušite kar v pečici (zelo drag postopek, ker boste porabili veliko elektrike).

Testenine 

V naših specializiranih trgovinah se že dobijo odlične RIŽEVE in KORUZNE TESTENINE. Koruzne testenine so pri nas zelo drage, mi jih kupujemo v Avstriji, na zalogo. So zelo okusne, ne vsebujejo jajc, mleka ali glutena. RIŽEVE in KORUZNE REZANCE uporabim kot zakuho v piščančji juhi, ŠIROKE RIŽEVE REZANCE pa uporabljam za prilogo zelenjavnim jedem.

Razni kalčki 

Razni kalčki vsebujejo veliko pomembnih vitaminov, so lahko prebavljivi, dobrega in okusa. V prehrani naše družine smo pred uvedbo diete veliko uživali sojine in alfa-alfa kalčke. Dodajali smo jih solatam in makaronom ter rižotam. Kalčke lahko zamešate v namaze (lečine). Sedaj dajem na solato kalčke kreše, redkvic, gorčice, riža, prosa in stročnic. Kalčke dobro oplaknem z vrelo vodo, predno jih uporabim.

Dodatki 

Razne začimbe, sojina omaka, bambusovi vršički, kalčki, alge, zelišča, gobe shitake, ingver, …

Pijače

Žejo si gasimo z vodo, z nesladkanimi (dovoljenimi) zeliščnimi in sadnimi čaji, pa tudi z naravnimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi.

solata

Recepti

Če ste vi ali vaš otrok alergični na določeno sestavino v hrani, jo nadomestite z drugo sestavino. Na primer ovsene kosmiče in krompir lahko nadomestite s kuhano proseno kašo, sojino mleko zamenjajte z riževim ali obratno, spustite sojino omako in začinite po svojih željah in okusih.

Recepti, ki vam jih ponujam, so narejeni brez pšenične moke, svinjskega in govejega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, krompirja, soje (razen sojine omake tamari, ki je brez pšeničnih sestavin) in določenih vrst sadja. Moja deklica je namreč na te stvari močno alergična in sem jedilnike prilagodila njenim potrebam. Poleg tega recepti ne vsebujejo tudi osnovnih alergenov, ki so alergikom prepovedani, kot so npr. kakao, čokolada, lešniki in oreščki, alergenega sadja (agrumi, jagode, breskve, banane), morske ribe in vsi morski sadeži, rdeče meso. Včasih je v kakšnem receptu tudi kakšna “alergena” sestavina, ki sem jo jedla pogojno ali dala hčerki (npr. enkrat na teden), da bi popestrila in obogatila jedilnik z določenimi snovmi, ki bi lahko deklici v obdobju hitre rasti primanjkovale (npr. pomanjkanje železa nadomeščam s suhimi marelicami in slivami, kalcij s sezamom). Po dekličinem prvem rojstnem dnevu pa sem določeno alergeno sestavino zelo postopno uvajala z namenom senzibilizacije, in deklico opazovala, kako reagira. Žal pa sem tako ugotovila, da se je število stvari, na katere močno reagira še povečalo in da tudi pod razno še vedno ne prenese pšenične moke, mleka, rdečega mesa govedine in svinjine, lešnikov, čokolade, banane in kivija, čebule, česna, paprike in špinače. Razvila pa je tudi alergijo na ajdo, stročnice (soja, leča, grah, fižol), tako da sem porabo le teh močno omejila, vendar ne čisto, ker otrok potrebuje beljakovine.

Kadar recept vsebuje sol, jo lahko tudi izpustite. Še posebej, če bo to hrano jedel tudi otroček, vam priporočam da soli ne dodate. Kadar recept vsebuje sol in sojino omako, upoštevajte, da je sojina omaka tudi že slana!

Praktična navodila za pripravo jedilnikov

  • Da preprečimo alergijske reakcije pri dojenčku, priporočamo dietno prehrano tudi nosečnici in doječi materi.
  • Razporeditev obrokov čez dan naj bo enakomerna, zajtrk naj bo energijsko najmočnejši, dopoldanska in popoldanska malica naj ne bosta preobilni, da bo imel otrok tek za glavni obrok. Večerje naj bodo zgodnje in sestavljene iz lahko prebavljivih jedil.
  • Prednost moramo dati kuhani hrani, ker se s tem alergogena sposobnost le-te zmanjša.
  • Uporabljati smemo le od zdravnika predpisano moko.
  • Začimb večinoma ne uporabljamo. Peteršilj, drobnjak, korenček in majaron povzročajo alergijske pojave.
  • Ne uporabljajmo jedi z dodanimi konzervansi in aditivi, ter barvili.

Vzorec obrokov

Zajtrki

Pijače: čaj, sok iz dovoljenega sadja (jabolka) ali dovoljene zelenjave (korenje, zelje, grah)
Kruh: iz dovoljene moke (koruzna, riževa moka, tapioka)
Namazi: marmelade in džemi iz dovoljenega sadja
CornFlakes z riževim mlekom
Kašice: koruzni zdrob na vodi, kompotu ali riževem mleku, polenta, riževi kosmiči, quinoja

Kosila

Juhe: kostne ali zelenjavne (piščančje meso in kosti, čebula, korenje, cvetača, zelena, por, kolerabica), čiste ali zakuhane (koruzne, riževe testenine)
Meso: perutnina, žrebičkovo meso ali jagnjetina
Prikuhe: dušena dovoljena zelenjava z dodatkom maščob
Solate: zelenjavna in sadna iz surove ali kuhane dovoljene zelenjave, zabeljena s kisom in dovoljenim rastlinskim oljem
Sladice: pudingi,(riževa, koruzna moka ali škrob, tapioka), strjenka z dovoljenimi sadnimi sokovi, zavitki z dovoljenimi zvrstmi sadja, pečena jabolka, keksi iz dovoljene moke.

Večerje

Kašice: koruzni zdrob na vodi, kompotu ali riževem mleku, polenta, riževi kosmiči, quinoja
Pudingi: (rožičeva, riževa, koruzna moka ali škrob, tapioka), pripravljeni na vodi ali kompotu.
Strjenke: pripravljene iz koruznega zdroba, riža, dovoljenega sadnega soka in karamela
Kruh iz dovoljene moke z namazom

V času diete otroka natančno opazujemo, dobro je, da vodimo dnevnik hrane, ki jo je otrok zaužil ali dnevnik hrane, ki jo je zaužila doječa mati.

Dnevnik hrane naj izgleda nekako takole: Datum/Jedi/Zdravila/Težave

npr.:
datum: 01.april 2010
zajtrk: šipkov čaj, kaša iz riževih kosmičev, sladkana z javorjevim sirupom
kosilo: kurja juha z riževi rezanci, koruzni makaroni, zelena solata s kisom in olivnim oljem, zelenjavna omaka iz bučk in pora
malica: sadni Frutek jabolko-višnja
večerja: Koruzni kruh z mešano marmelado
Zdravila: Dihalar zjutraj in zvečer, homeopatsko zdravilo
Težave: nahod, pordela koža na komolcih in ličkih

Iz zapiskov o zaužiti hrani in času, ko so se pojavile težave, je preprosto ugotoviti katero živilo povzroča alergijo.

Še enkrat poudarjam: alergijo na živila zdravimo s tem, da živila, ki jo povzročajo, odstranimo iz prehrane. Pri tem je potrebno paziti tudi na skrite sestavine v industrijsko pripravljenih živilih.

Recepti so prilagojeni za otroke z alergijami in otrokovi starosti. Pri otrocih, ki kažejo znake alergije je priporočljivo, da so le ti čim dalj polno dojeni (najmanj 6 mesecev), vsako novo hrano pa uvajamo počasi. Novo jed dodajamo po eno na teden in če vidimo, da jo otrok sprejema, v redu. Če otrok določene hrane ne prenaša ali celo ne mara, počakajte za kakšen mesec ali dva in potem ponovno poskusite. Če ima otrok na določeno hrano zelo burno kožno reakcijo ali reakcijo na dihalih (takojšen hud nahod, tekoči izcedek iz oči, težave pri dihanju) potem te hrane ne ponujajte otroku, niti je ne jejte vi, če otroka dojite. Vsekakor obiščite zdravnika. Otroci, ki so alergični na cvetni prah in pelode trav, lahko razvijejo tudi t.i. navzkrižno alergično reakcijo. To pomeni, da v času cvetenja določene rastlinske vrste in da otrok poje npr. jabolko, lahko kombinacija teh dveh (čeprav je prej jabolko dobro prenašal) sproži hudo alergično reakcijo.

Družina

Bolan otrok doživlja veliko omejitev pri vsakdanjih življenjskih izkušnjah, ki so za zdrave otroke same po sebi umevne. Zelo obremenjujoče je tudi redno jemanje zdravil ali inhalacije. Tak otrok je velikokrat pri zdravnikih, po laboratorijih ga nenehno pikajo za preiskave in mu povzročajo bolečine, kar lahko izzove tudi strah. Otroka vedno pohvalimo, kadar se je pravilno omejil ali nečemu odrekel pri hrani, poudarimo njegove prednosti in sposobnosti, napredovanje in razvoj ter spodbujamo njegovo samozavest. Pri bivanju v bolnišnici je za otroka huda tudi ločitev od staršev. V Sloveniji imajo matere, ki dojijo svoje otroke vso pravico, da so ves čas bivanja (tudi ponoči) skupaj z njimi, dobivajo bolnišnično prehrano in jim za to ni potrebno ničesar plačati. Žal pa v veliko bolnišnicah materam to pravico odrekajo z izgovorom, da zanje ni prostora ali da (starejši) dojenček ni več samo (polno) dojen. Mati, ki doji otroka samo 2x na dan, je doječa mati in ima vso pravico biti poleg otroka, zato si te pravice nikakor ne pustite vzeti!

S kronično bolnim otrokom je družina izpostavljena hudim obremenitvam. Zaradi občutka krivde, da otroku ne moremo dovolj pomagati dajemo starši prednost bolnemu otroku in ga razvajamo, kar zelo vpliva tudi na razmerje med brati in sestrami. Pogovorite se o otrokovi bolezni tudi z drugimi družinskimi člani. Poučite se! Poučeni laže premagujemo strahove in skrbi. Pomirite se z boleznijo, sprejmite jo in ne dopustite, da bi se je otrok sramoval. Otroka v družbi ne smemo pretirano omejevati in neprenehoma opozarjati, ker s tem otroka osamimo, po drugi strani pa spet ni dobro, da ga spodbujamo k pretirani dejavnosti, saj je lahko otrok zelo razočaran, če česa ne bo zmogel opraviti. Skrb za otroka vas lahko hitro pripelje tudi v preveč zaščitniško ravnanje.

Obremenitve v zvezi z otrokovo boleznijo lahko povzročijo tudi težave v zakonu, med zakoncema. Sproti in odkrito se pogovarjajte o problemih in nesporazumih in se ne sramujte poiskati poklicne pomoči.

Bolezen pomeni, da se je treba vsaj včasih odpovedati nekaterim prijetnim stvarem in dejavnostim, kar pogosto sprejmemo kot kazen. takemu občutku “kaznovanja” se lahko izognemo, če za izgubljeno najdemo kako nadomestilo.

Bolezen, ki zahteva dietno prehrano bo zahtevala od vas posebne ukrepe in priprave, kadar boste npr. odšli na dopust, na izlet, … V Portorožu, v hotelih Palace imate odlično možnost dietne prehrane, tako da se vam ni potrebno obremenjevati z mislijo na kuho. Če dopustujete v apartmajih, z lastno kuhinjo, boste verjetno tovorili s seboj vso hrano, saj mogoče ne veste, ali obstaja v kraju, kjer boste počitnikovali trgovina s takšno prehrano. Na Hrvaškem, v Zadru in okolici mi take trgovine nismo našli, zato bomo letos vse nosili s seboj. Kadar gremo na nedeljsko kosilo v gostilno ali na pico, fanta jesta normalno, midve z najo pa sva kar na solati. važno je, da se imamo skupaj luštno, ne pa kaj jemo. Ponavadi se pripravim naprej in za Najo vzamem že kakšen pripravljen obrok, ki mi ga tam pogrejejo. Kadar gremo po večjih nakupih, npr. v Avstrijo, skuham večjo količino prosene kaše z jabolki in se potem z njo sladkamo čez dan, zvečer pa se potrudim, da pojemo tudi kakšno pametno večerjo. Za izlete po Sloveniji ali v planine, pripravim zelenjavne sendviče iz dovoljenega kruha za punce in klasične sendviče s salamo in sirom za fanta, pa smo vsi zadovoljni. Pa ne pozabite, materino mleko imam vedno in vse povsod na voljo, kjer koli že smo.

Denarna pomoč

Če imate otroka s hudo alergijo in imate strogo dietno prehrano se o pravicah iz naslova socialno varstvenih prispevkov pozanimajte na Centru za socialno delo.

Podaljšanje porodniškega dopusta

Če želite podaljšati porodniški dopust ali kakor se uradno reče: dopust za nego in varstvo otroka, se obrnite na zdravnika pediatra vašega otroka. Zdravnik bo posredoval vaše izvide prvostopenjski komisiji ZZZS. Na odločbo komisije se lahko pritožite, tudi na odločbo drugostopenjske komisije ZZZS. Vaša prošnja se bo nato posredovala naprej na Strokovni kolegij Pediatrične klinike v Ljubljani, ki bo dokončno odločil, ali ste upravičeni do podaljšanja ali ne.

Dopust za nego matere in otroka se lahko podaljša maksimalno do otrokove starosti 15. mesecev.

Priporočamo naslednjo literaturo

NJAMSA, Kako dobro, zdravo in naravno jesti, Rina Baršek, 1997
KRIŠNOVA KUHINJA, vedske vegetarijanske jedi, Adiradža dasa, 1996
Neva Miklavčič Predan: Štirje letni časi v kuhinji z osnovami vegetarijanstva, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993Z
DRAVA PREHRANA ZA DOJENČKE IN MALČKE, Anne Sheasby, Jill Scott, 1998
VELIKA PAPAVICA ZA MALE PAPAVČKE, Annabel Karmel, 1998
ALERGIJE, Spoznavanje in zdravljenje, dr. Gerda Rentschler, dr. Magda Antonic, 1996
VELIKA KNJIGA O METODAH ZDRAVLJENJA, Simon Mills, 1997
NAŠ OTROK JE ALERGIČEN, Delovna skupnost alergičnih otrok, 1994
SAFE & HEALTHY, William Sears, LLLI, 1989
THE WOMANLY ART OF BREASTFEEDING, LLLI, 1997
VELIKA KNJIGA O METODAH ZDRAVLJENJA, Simon Mills, 1997
DOJENJE IN MATERINSTVO IZ SRCA, Ksenija Šoster Olmer, 1999
HRANA – ČUDEŽNO ZDRAVILO, Jean Carper, 1993
ALERGIJA NA HRANO, Rita Greer, 1986
HOMEOPATIJA, dr. sci. Kornelija Pope Toth, 1994
ALERGIJA, dr. Draga Černelč, 1988
KUHANJE ZA ALERGIKE, dr. Schindler in drugi, 1981
DOBROTE NARAVNE KUHINJE, J. Čretnik, dr. J. Tasič, 1994
TA DOBRA ZDRAVA HRANA, več avtorjev, 1998
POGANJKI IN KALČKI, Andrea Fink, 1988
ALERGIJE PRI OTROCIH, Andrea Schmelz, 1999

Pomembni naslovi, kamor se lahko obrnemo na pomoč

Slovensko duštvo za celiakijo (v slovenščini) na internetu: http://www.drustvo-celiakija.si/
La Leche league Slovenija (v slovenščini in angleščini) na internetu: http://www.prairienet.org/llli/WebSlovenija.html
Slovenska stran o alergiji na internetu: http://www.alergije.com/
Medicinski nasveti in forumi (v slovenščini) na internetu: http://med.over.net/
Center dr. Edward Bach (v angleščini) na internetu: http://www.bachcentre.com/
Food Allergy (angleško, drugi jeziki) na internetu: http://www.medecine.unige.ch/~eigenman/index_e.htm
Vse o astmi (v slovenščini) na internetu: http://www.astma-info.com/html/astma-info.htm
Food Allergy network (v angleščini) na internetu: http://www.foodallergy.org


Sledite nam