fbpx

Depresija, anksioznost, stres … Ali o tem vemo dovolj?

Bolezni, Zanimivo

Zamik v začetku zdravljenja ima lahko resne posledice. Različne raziskave so pokazale, da je izid zdravljenja slabši…

V zadnjih skoraj treh letih, odkar odgovarjam na vprašanja na Med.OverNet, opažam, da je tema velikega deleža teh vprašanj prav: Kaj lahko sam naredim ob teh težavah? Kako si lahko sam pomagam? Ali moram nujno jemati zdravila?

Seveda so včasih zdravila nujna, vendar lahko poleg tega človek veliko sam naredi za svoje zdravje. Zelo pomembno je, da je vsak posameznik seznanjen s temi možnostmi. Tudi psihoterapija je zelo učinkovita, vendar nimajo vsi te možnosti, saj ni povsod dostopna, velikokrat pa je treba zanjo (do)plačati. Ob tako veliki ponudbi različnih zdravilnih učinkovin in prav tako različnih modalitet psihoterapije velikokrat spregledamo, kar človek očitno zelo potrebuje: opismenjevanje na področju duševnih bolezni!

Pismenost na področju duševnega zdravja je tema, ki zadnje čase dobiva vse več pozornosti. Večje zanimanje za to tematiko ne preseneča, saj zdravstvena pismenost lahko prispeva k duševnemu zdravju posameznika in splošne populacije.

Kadar govorimo o telesnih boleznih, kot so denimo sladkorna bolezen, visok krvni tlak in spolno prenosljive bolezni, je strokovno mnenje enotno. Posledica zdravstvenega izobraževanja/prosvetljevanja populacije je večje znanje o možnostih preprečevanja bolezni, boljše prepoznavanje zgodnjih znakov bolezni ter lažje in hitrejše poseganje po strokovni pomoči in zmanjševanje stigme. Na področju duševnih bolezni je za izboljšanje stanja treba narediti (in bi lahko naredili) še veliko. Čeprav imajo duševne bolezni ogromno prevalenco, pri bolnikih sta visoki tudi umrljivost in invalidnost, je bilo na področju opismenjevanja prebivalstva doslej narejenega bolj malo. Ljudje, ki zbolijo za duševno boleznijo, pozno poiščejo pomoč. V raziskavi, ki jo je leta 2007 opravila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), se je izkazalo, da le majhen delež bolnikov, ki zbolijo za razpoloženjsko, anksiozno motnjo ali odvisnostjo od psihoaktivnih snovi, začne zdravljenje v prvem letu po nastopu bolezni. Rezultati so porazni tudi za razvite države. Povprečno se je motnja začela zdraviti z zamikom od 1 do 14 let pri razpoloženjskih motnjah, 3‒30 let pri anksioznih motnjah ter 6‒18 let pri odvisnostih od psihoaktivnih substanc.

Zamik v začetku zdravljenja ima lahko resne posledice. Različne raziskave so pokazale, da je izid zdravljenja slabši, ker obdobje nezdravljene bolezni traja dlje.

Danes je psihoedukacija del celovite oskrbe osebe z duševno motnjo, nemalokrat so vključeni tudi svojci, ki živijo z bolniki in jim poskušajo pomagati.

Kako poteka psihoedukacija v Sloveniji?

Leta 2014  so se kot del Programa svetovanje za zdravje v zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po Sloveniji začele izvajati psihoedukativne delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo.

Delavnice potekajo v manjši skupini in obsegajo štiri tedenska srečanja po 90 minut, izvaja pa jih za to usposobljen izvajalec. Trenutno se izvajajo že v vseh zdravstvenih regijah, s čimer dopolnjujejo ponudbo preventivnih programov primarne mreže. Psihoedukativne delavnice so namenjene seznanjanju ljudi, ki se spoprijemajo s simptomi depresije, in njihovih svojcev z osnovnimi značilnostmi depresije, njenim potekom in načinom zdravljenja. Obenem udeležencem omogočajo, da spregovorijo o svojih težavah, si izmenjajo izkušnje in se med seboj podprejo. Vse to ima pomembno vlogo tako pri uspešnem zdravljenju depresije kot tudi pri njeni preventivi, saj pri posameznikih  z depresivnimi simptomi in svojcih spodbuja prepoznavanje težav, podpira strategije spoprijemanja z boleznijo in zagotavlja sodelovanje pri zdravljenju.

Na delavnico vas lahko napoti osebni zdravnik, referenčna ambulanta ali psihiater. Posameznik se lahko udeleži delavnice v kateremkoli zdravstvenem domu, ki delavnice izvaja. Več informacij o delavnicah in seznam vseh zdravstvenih domov, kjer se izvajajo, najdete na spletni strani NIJZ (na tej povezavi: http://www.nijz.si/delavnica-podpora-pri-spoprijemanju-z-depresijo).

Letos so se začele v zdravstvenovzgojnih centrih izvajati tudi psihoedukatvine delavnice Podpora pri spoprijemanju s tesnobo ter Spoprijemanje s stresom ter kratka delavnica Tehnike sproščanja. Delavnice toplo svetujem vsem, ki se s simptomi depresije, tesnobe ali stresa srečujejo osebno ali kot svojci, torej vsem …

Vprašajte svojega osebnega zdravnika, kdaj bodo delavnice potekale v vašem zdravstvenem domu, in se jim pridružite. Zagotavljam vam, da bo to izjemno koristna naložba v vaše zdravje in dobro počutje.

Svoje vprašanje lahko naši moderatorki zastavite tudi na forumu Psihiatrija.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?