fbpx

Čustveno zapuščanje v odnosih …

Novice

Strah pred tem, da bomo ostali sami in »zapuščeni«, je eden izmed največjih strahov, ki ga doživlja veliko ljudi. Zaradi tega ostajamo v odnosih, ki nam pravzaprav škodujejo.

Strah pred tem, da bomo ostali sami in »zapuščeni«, je eden izmed največjih strahov, ki ga doživlja veliko ljudi. Zaradi tega ostajamo v odnosih, ki nam pravzaprav škodujejo.

Procesi doživljanja tega strahu so običajno nezavedni. Lahko pa tudi že zavedni.

Poglejmo: ko govorimo o zapustitvi, velikokrat pomislimo najprej na fizični odhod osebe iz našega življenja. A ni samo fizični odhod oz. zapustitev  pomembne osebe tisti, ki povzroči bolečino. Tudi čustveno zapuščanje s strani osebe, ki je konstantno prisotna v življenju, povzroča bolečine, ki jih lahko nosimo s seboj tudi celo življenje, če jih ne predelamo. Za seboj pusti včasih težko razumljive in še težje razrešljive dvome, strahove, nemir, itd. Čustvena zapustitev je torej  lahko usodna, če jo v odrasli dobi ne prepoznamo in presežemo.

Pomembno je: ko začutimo strah, dvom, nezaupanje, da na tem nekaj naredimo.

Poglejmo primer: ženska, ki je v otroštvu doživljala stalno zapuščanje čustveno odsotnega očeta, danes v odnosu s partnerjem doživlja močan strah pred tem, da jo bo ta zapustil. Zaradi strahu je pravzaprav v podrejenem položaju in takšen odnos je polje za čustveno izsiljevanje in energetske boje moči.

Vzorec zapustitve, ki se je v njej oblikoval že v zgodnjem otroštvu pusti v njeni notranjosti nerazumljivo zmedo in dvom – oče je bil fizično prisoten, a čustveno odsoten. Ni izkazoval očetovske ljubezni in pozornosti. Zaradi vzorca, ki ga je ponotranjila, je razdvojena – ve po čem hrepeni njeno srce (ljubezni, sprejemanju), a hkrati jo je strah  ravno tega. Vsak poskus (krik po ljubezni) v otroštvu se je namreč obrnil v svoje nasprotje. Piko na i pa lahko naredi še dejstvo, da je deklico oče sicer imel rad, le ni znal tega izraziti. Zmeda, ki jo doživlja otrok je torej »popolna« – čuti nekakšno naklonjenost in hkrati odtujenost.

ozdravljenosrce

Zdaj, kot odrasla ženska, še vedno išče pozornost očeta, zato privlači v življenje tudi njemu podobne moške. Z energetskega vidika se na sedanjega partnerja »priklaplja« z enakimi vzemi, ki jih je spletla z očetom. Te vezi je seveda potrebno ozdraviti, če želi z moškim zaživeti v bolj zdravem odnosu.

Zakaj? Močni strahovi se slej ali prej realizirajo in žensko ta moški resnično lahko zapusti. Zgodi pa se lahko tudi to, da ona njega zapusti, še preden bi utegnil on njo, zato da se zavaruje pred najhujšim. Lahko pa dejansko oba živita celo življenje skupaj in sta čustveno odsotna. V odnosu stalno preigravata vzorec zapuščanja. Skozi situacije odpirata drug drugemu otroške rane.

Moški v sebi običajno nosi podoben vzorec, le izraža se na drugačen način – v begu pred njo. Če želita vzorec preseči se morata z njim soočiti, kar pomeni da si morata priznati »da nekaj ne štima«. Le tako bosta oba lahko zaživela in videla drug drugega takšnega kot v resnici sta. Sicer bosta živela odnos, kjer si v resnici nikoli ne bosta prisluhnila.

Zrcalo drug drugemu?

Odnos, ki ga imamo do sebe, je običajno tisti, ki narekuje zgodbo odnosov v naših življenjih. Prvi »print« prejmemo torej v otroštvu (preko mame, očeta in njunega odnosa), ki ga kot našo zgodbo nosimo s seboj vse do točke, ko se odločim da ne gre več tako naprej. Takrat pride v ospredje odnos, ki ga začnemo oblikovati s seboj. Ta nas počasi pripelje do spoznanja, da so ljudje, situacije in predvsem intimni partner zgolj odsev nas samih, naših dobrih in slabih lastnosti, bolečin, ran in tudi moči.

Mojca Koprivnikar
Energijske terapije in svetovanja
www.tempeljsvetlobe.wix.com/tempeljsvetlobe

Oglasno sporočilo


Sledite nam