fbpx

Čustvena lakota – kako potešiti občutke?

Odnosi, Zdravje

Hrana spada med temeljne življenjske potrebe, a kaj se zgodi, če želja po njej preseže meje normale? Kaj storiti, kadar vas popade neukrotljiva sla po nezdravi hrani?

Poglejte vase in se vprašajte, od kod ta lakota izvira. Vam kruli v želodcu? Ne? Potem vzrok verjetno ni v želodcu. Kje bi torej bil? V vaših čustvih! Vzrok vašega prenajedanja je čustvena lakota. Prepričajte se sami.

Čustvena lakota – kdaj in zakaj?

Čustveno stanje posameznika je tesno povezano s hrano, in ta vez se imenuje čustvena lakota. Običajno jo opredelimo kot slo po posebni vrsti hrane ali kot prenajedanje, do katerega pride zaradi posebnih čustvenih stanj. Razlogi za to se delijo na dve skupini. Prva se povezuje s prisotnostjo nepredelanih čustev, najpogosteje strahu, stresa, napetosti, sramu in slabe samopodobe. Druga temelji na želji, da bi se počutili bolje, zaradi česar običajno posežemo po mastni in močno predelani hrani.

Če hlepite po taki hrani, vam bodo strokovnjaki povedali, da imate težave s strahom. Vsaka vrsta hrane, po kateri hlepimo, ima namreč sposobnost, da spremeni naše razpoloženje. Aminokislinska sestava hrane denimo dviga ali pomirja razpoloženje. Stimulirajoča aminokislinska hrana oži krvne žile, viša krvni tlak in povečuje energijo, medtem ko pomirjajoča deluje nasprotno. Tudi sestava hrane, ki vas mika, je povezana s čustvi. Če hlepite po hrustljavi hrani, to pomeni, da se spopadate s stresom ali občutki besa, jeze in napetosti. Po mehki, kremasti hrani hlepite, če se v vas nabirajo občutki tesnobe, žalosti, potrtosti, negotovosti in obžalovanja.

Za čustveno lakoto trpite, če:

  • začutite lakoto nenadoma, ne da bi mogli zatreti ta občutek, obenem pa vam v želodcu ne kruli niti nimate občutka praznine v želodcu,
  • hlepite samo po nekaterih živilih,
  • vzrok hlepenja ni v želodcu, temveč v ustih in v glavi,
  • lakoto občutite skupaj z negativnimi čustvi,
  • lakota ne preneha, tudi ko ste siti,
  • vas po obroku peče vest.

S čim nahraniti čustva?

Ne pozabite, da hlepite po tisti hrani, ki ustreza potlačenemu čustvu. Kako potešiti lakoto in predelati čustvo, boste ugotovili, če se vprašate, kaj v tistem trenutku občutite.

čustvena lakota

Negativna čustva, kot so stres, tesnobnost, napetost in razdražljivost, boste ublažili s pripravki iz zdravilnih rastlin, denimo navadne melise (Melissa officinalis) in baldrijana (Valeriana officinalis). Rožni koren (Rhodiola rosea) vsebuje aktivne snovi, kot sta salidrozid in rosavin, ki pomagajo telesu pri prilagajanju na stresne situacije in zmanjšujejo učinek nakopičenih negativnih čustev.

Za blaženje občutkov praznine, negotovosti in osamljenosti je najboljša izbira čokolada. Ta namreč že preverjeno dviga razpoloženje, in sicer zaradi visokega deleža ogljikovih hidratov, ki spodbudijo tvorbo serotonina, hormona dobrega počutja. Čokolada vsebuje tudi difenilamin, ki spodbuja občutek umirjenosti, visok delež maščob pa blaži negativna čustva, kot sta negotovost in osamljenost. Stimulansi, kot so feniletilamin, teobromin, tiramin in kofein, pa dvigajo trenutno raven energije.

Če ste potrti, je čas, da svojo prehrano obogatite z mlečnimi izdelki. Ti vsebujejo stimulansa tiramin in kolin, ki pomagata umiriti telo. V mlečnih izdelkih sta prisotna tudi triptofan, ki vzbuja občutek ugodja, in sladkor, ki dviga energijo in razpoloženje.

Če vam manjka razburjenja in zabave, si življenje začinite s pikantno hrano ali obogatite z oreškastimi plodovi. Po zaužitju pikantne hrane pride najprej do hitrega porasta, nato pa padca telesne temperature, kar sproži naval adrenalina in s tem občutek razburjenja. Oreškasti plodovi pa vsebujejo veliko tirozina in pirazina, ki dvigujeta krvni tlak in v možganih aktivirata središče za užitek. Ker so bogati z zdravimi maščobami, tešijo občutek osamljenosti in nezadovoljstva, zaradi hrustljave sestave pa zmanjšujejo stres.

Lahko se zgodi, da čustvene lakote dalj časa ne prepoznamo, kar škoduje našemu telesnemu in duševnemu zdravju. Začnite poslušati svoje telo. Naj vas hlepenje po hrani spomni, da se posvetite premišljevanju o svojem trenutnem čustvenem stanju in občutkih, ki jih je treba slišati in nahraniti. Šele tedaj se boste počutili zares pomirjene.

Literatura:
Sathyanarayana Rao, T. S., et al. 2008. Understanding nutrition, depression and mental illnesses. Indian J Psychiatry. 50 (2): 77–82.
Virtue, D. 2012. Žudnja za hranom: Vaš apetit kao odraz tjelesne ili emocionalne gladi. Zagreb: Biblioteka alter:ego.

Foto: Pexels


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?