fbpx

CRP v sodobni diagnostiki bolezni

Zdravje

Kratica CRP je v javnosti precej dobro znana. Za mnoge je sinonim hudih bolezni.

Če dobimo zdravniško napotnico za določitev vrednosti CRP, takoj zaslutimo, da z našim zdravjem nekaj ni v redu. Podrobnosti pa večina ne razume. Kakšna je vloga CRP v sodobni diagnostiki?

Pomen kratice

CRP pomeni C-reaktivni protein. Gre za protein plazme, s katerim odkrijemo akutne vnetne reakcije. Po sestavi je glikoprotein z molsko maso 110 kD, po obliki pa spada med obročaste pentamere. Tvorijo ga jetra in maščobne celice kot odziv na sproščanje vnetnih citokinov, v kri pa se sprosti že nekaj ur po poškodbi tkiva, začetku okužbe ali drugih vzrokih vnetja.

CRP v laboratorijski diagnostiki bolezni

Ker CRP kaže na akuten vnetni proces v telesu, ga v laboratorijski diagnostiki uporabljamo kot kazalnik vnetja. Njegovo koncentracijo določamo v tekočem delu krvi – serumu ali plazmi. Danes ga določamo z biokemičnim testiranjem z različnimi metodami, kot so test ELISA, hitra imunodifuzija in aglutinacija ter imunoturbidimetrija. V zadnjih letih ga uporabljamo tudi kot nadomestni test sedimentacije eritrocitov.

V telesu zdravega človeka je vsebnost CRP zelo nizka, pri akutnih vnetjih pa pospešeno narašča. V samo 24 urah lahko narase tudi za stokrat. Lahko pa je še višja. Maksimum doseže v enem do treh dneh. Dobro pa je vedeti, da visoke vrednosti CRP ne kažejo vedno na bolezen. Lahko so tudi posledica hudih telesnih naporov, zadrževanja na visoki nadmorski višini, kajenja, jemanja kontracepcijskih tabletk ali nosečnosti.

Vrednosti CRP pa so lahko tudi nenormalno nizke – običajno pri tistih, ki se zdravijo z aspirinom ali zdravili za zmanjšanje maščob v krvi.

CRP kot kazalnik bolezni

CRP je torej pomemben kazalnik vnetja, nekroze tkiva ali poškodbe. Iz njegovih vrednosti brez težav razločimo, ali gre za virusno ali za bakterijsko vnetje. Pri virusnih okužbah ostaja v mejah nižjih vrednosti, pri bakterijskih pa močno poskoči.

CRP je uporaben tudi pri diagnosticiranju drugih bolezni. Zelo pomemben je pri diagnozi tromboze globokih ven, arterijske hipertenzije, srčnega infarkta, sepse, avtoimunskih bolezni in raka. Učinkovito indicira revmatske bolezni, saj z njegovo pomočjo zgodaj odkrijemo vnetje sklepnih ovojnic in mišic.

Uporabljamo ga tudi pri diagnosticiranju bolezni prebavil, zlasti pri razlikovanju razdražljivega črevesja od organskih bolezni črevesja ter pri razlikovanju ulceroznega kolitisa od Crohnove bolezni.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?