Če imate težave z močnimi menstruacijami, morate izvedeti naslednje!

Če imate težave z močnimi menstruacijami, morate izvedeti naslednje!

Veliko žensk v sodobnem svetu se srečuje z močnejšimi menstruacijami, vendar pa jih le malo ve, da je njihov vzrok lahko tudi bolezenski. Menoragija je medicinski izraz za menstruacije z nenavadno dolgo ali povečano krvavitvijo. Kljub temu, da so močnejše krvavitve vzrok skrbi mnogih žensk v predmenopavzalnem obdobju, zgolj 10% bolnic doživlja simptome, ki so tako hudi, da ustrezajo kriterijem menoragije.

Kaj je menoragija in kaj jo povzroča?

Menoragija ali hiperamenoreja je močna menstruacija, ki načeloma traja več kot 7 dni, krvavitve pa so tako močne, da je potrebno vložek ali tampon menjavati na dve uri ali manj. Zaradi močne menstruacije ženske izgubijo veliko krvi, kar lahko vodi v slabokrvnost. Menoragija je eden najbolj pogostih vzrokov obiska pri ginekologu. Razlogi za menoragijo so različni, najpogostejši med njimi vključujejo: hormonske motnje, disfunkcijo jajčnikov, miome, maternične polipe, z nosečnostjo povezane zaplete in endometriozo. Kljub napredku diagnostike menoragije, se pri 40 % žensk še vedno ne odkrije vzroka za povečane krvavitve.

Simptomi in znaki

Ženske z močnejšimi menstruacijami se soočajo s prenekaterimi težavami, ki lahko močno omejujejo njihovo poslovno ali socialno življenje. Simptomi in znaki vključujejo več kot 7 dni dolge krvavitve, pogosto izločanje gostih skupkov krvi, hude krvavitve in potrebo po pogostem menjavanju vložkov ali tamponov, potreba po menjavi vložka ali tampona ponoči, nezmožnost opravljanja dnevnih aktivnosti zaradi krvavitev, stalna bolečina v spodnjem delu trebuha. Lahko so prisotni tudi znaki slabokrvnost, ki vključujejo utrujenost, oslabelost in kratko sapo.

Če opazite enega ali več od navedenih simptomov se dogovorite za obisk pri ginekologu.

Diagnoza menoragije:

Napredek v sodobni ginekologiji nam ponuja več različnih pristopov k odkrivanju vzroka menoragije. Če se soočate s tovrstnimi težavami bo vaš ginekolog bo najprej opravil fizični pregled, zanimal ga bo tudi opis trajanja in količine krvavitve,  opravil bo krvne teste, iz katerih je razvidna morebitna slabokrvnost, bolezen ščitnice ali težave s strjevanjem krvi. Poleg teh testov so na voljo tudi bolj ginekološko specifični testi: Najbolj znan od teh testov je test Pap, ki prikaže oceno morebitnega vnetja ali tvorb v materničnem vratu. S postopkom endometrijske biopsije ginekolog odvzame vzorec s stene maternice iz katerega lahko vidi, če so za krvavitve odgovorne tvorbe v steni maternice. Druga možnost pa je diagnostična histeroskopija: metoda, pri kateri ginekolog s pomočjo kamere pregleda notranjost maternice skozi maternični vrat.

Zdravljenje menoragije:

Zdravljenje menoragije se razlikuje od posameznice do posameznice, saj je želja ginekologa, da vsako žensko s težavami ob menstruaciji obravnava individualno. Zdravljenje je lahko nehormonsko, hormonsko ali kirurško.

V Sloveniji se najpogosteje poslužujemo hormonskega načina zdravljenja moteče močnejše menstruacije. Kirurški poseg praviloma nikoli ni prva možnost, izjema so redki, bolj zapleteni primeri.

Če trpite za močno, lahko tudi bolečo menstruacijo, ki traja dlje kot 7 dni in morate zaradi tega menjavati vložke ali tampone  na dve uri ne oklevajte in se naročite na obisk pri ginekologu. Izpolnite Vprašalnik o simptomih, ki spremljajo vaš menstruacijski cikel in ga prinesite k ginekologu. V primeru slabšega počutja in spremljajočega občutka utrujenosti naj vas splošni zdravnik naroči na krvne teste za odkritje morebitne slabokrvnosti oziroma anemije.