fbpx

Bolečina v rami

Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Bolečina v rami je ena izmed najbolj razširjenih simptomov pri aktivni in starejši populaciji. Gre za najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu, zato sta tako anatomija, kot tudi biomehanika sklepa precej zapletena. Bolečine so posledično najpogosteje kronične narave in se ob napačnem spoprijemanju z bolečino in neustrezno protibolečinsko terapijo neredko s časom tudi stopnjujejo.

Več dejavnikov in stanj lahko vpliva na pojav bolečine v rami, pri čemer je tendinoza oz. kronično vnetje tetiv mišic rotatorne manšete najpogostejši vzrok. Gre za skupino relativno majhnih mišic, katerih glavna vloga je stabilizacija ramenskega sklepa, poleg tega pa sodelujejo tudi pri izvedbi določenih gibov. Vnetje teh tetiv je najpogosteje posledica degeneracije, pojava kalcinatnih skupkov v tetivi ali njene utesnitve. Do slednje prihaja zaradi ponavljajočega se uščipanja tetive med kostne strukture v rami, bolniki pa imajo pri vseh tendinozah predvsem težave z bolečino pri aktivnostih z rokami nad višino ramenskega obroča, kjer je stopnja utesnitve največja. Bolečine se lahko stopnjujejo do te mere, da bolniki roko s težavo dvignejo, poleg tega jim spanec krati tudi nočna bolečina. Pri huje izraženi bolečini je tendinozo težje ločiti od pretrganja tetive, zato je v tem primeru ključnega pomena natančen klinični pregled subspecialista (ortopeda, ki se ukvarja s problematiko rame) in pa napotitev na magnetno-resonančno slikanje.

Naslednja entiteta, ki lahko zaradi bolečine bolnika izredno omeji, je sindrom zamrznjene rame. Gre za pojav, do katerega lahko pride zaradi celo minimalne poškodbe, pogosto pa jasnega vzroka niti ne moremo identificirati. Predvsem pa so temu podvrženi bolniki s sladkorno boleznijo in boleznimi ščitnice. Tipično se prične s hudo, vnetno bolečino v ramenskem sklepu, ki je prisotna ponoči in podnevi. V naslednji fazi se zaradi vnetja v ramenskem sklepu pričnejo tvoriti brazgotine, kar povzroča zavrto gibljivost ramenskega sklepa. V zadnji fazi, ki lahko nastopi šele po letih od pričetka težav, se bolečina umirja, med tem, ko zaradi omenjenih brazgotin v sklepu, omejena gibljivost vztraja. Terapija pri sindromu zamrznjene rame je težavna, temelji pa predvsem na fizikalni terapiji in protivnetnem farmakološkem zdravljenju.

Kot ostale sklepe v telesu, lahko degenerativna ali popoškodbena obraba sklepa prizadene tudi ramenski sklep. Tipično pride do obrabe približno 15 ali več let po hujši poškodbi ali kirurškem posegu, oz. po 65. letu starosti. Bolečina je navadno topa, sevajoča in se stopnjuje skozi čas. Najpogosteje jo spremlja zavrta gibljivost, oba simptoma skupaj pa bolnikom pogosto otežujeta tudi osnovne vsakodnevne aktivnosti, kot so skrb za osebno higieno, hranjenje in oblačenje. Zdravljenje artroze oz. obrabe sklepa je zmeraj stopenjsko, od farmakološkega do na koncu kirurškega z zamenjavo sklepa z ramensko endoprotezo.

Pri obravnavi bolnika z bolečino v rami ne smemo pozabiti tudi na druge, zunanje vzroke za bolečino v sklepu. V tem primeru govorimo o preneseni bolečini, ki se lahko v rami projicira zaradi težav z vratno hrbtenico ali sprednjo nadlahtno mišico biceps. Do diagnoze prenesene bolečine nas privede natančen klinični pregled, zdravljenje v pa je vzročno in je odvisno in vrste in stopnje prenesene bolečine.

Zdravljenje bolečine v rami je skoraj v vseh primerih stopenjsko. Predvsem v primeru, ko ne gre za poškodbo ali pa ne sumimo za prertganje tetiv, kjer je pogosto kirurško zdravljenje indicirano ob postavitvi diagnoze, se ob razbremenjevanju in fizikalni terapiji osredotočamo predvsem na ustrezno protibolečinsko terapijo. Pri slednji pogosto pričnemo z uvedbo enostavnih analgetikov (npr. paracetamol), ki pa pogosto ne zadošča, predvsem zaradi vnetne komponente bolečine v rami. Zato je tudi že ob pojavu simptomov smiselna uporaba protivnetnih zdravil – nesteroidnih antirevmatikov (npr. ibuprofen lizinat), ki utegnejo razvoj bolečine preprečiti oz. bistveno omiliti. Ob močnejši bolečini, ki se na nesteroidni revmatik slabo odzove, lahko le-tega kombiniramo bodisi z enostavnimi analgetiki bodisi s centralno delujočimi (npr. tramadol) in na tak način dosegamo sinergističen učinek. Šele v kasnejših fazah pa se poslužujemo agresivnejših metod zdravljenja, kot so aplikacije sklepnih blokad in kirurško zdravljenje. Vsekakor pa je ob bolečini, ki ne pojenja ali pa se celo slabša, zmeraj smiseln obisk specialista ortopeda, ki z natančnim pregledom ramena postavi diagnozo in načrtuje optimalni način zdravljenja.

Doc. dr. Robi Kelc, dr. med., specialist ortopedske kirurgije
Oddelek za ortopedijo, UKC Maribor
Inštitut za športno medicino, Medicinska fakulteta UM
www.ramainkoleno.si


Sledite nam