fbpx

Boj proti sintetikom

Zdravje, Zdravje in bolezni

Povpraševanje po sintetikih oziroma sintetičnih drogah je v svetu zelo veliko. Tako ne preseneča, da je zaradi možnosti ogromnih zaslužkov…

Prepovedane droge iz kemičnih laboratorijev

Povpraševanje po sintetikih oziroma sintetičnih drogah je v svetu zelo veliko. Tako ne preseneča, da je zaradi možnosti ogromnih zaslužkov vedno več kriminalnih združb vpletenih v ilegalno proizvodnjo teh drog. Prav to dejstvo pa kaže na to, da gre pri sintetikih za problem velikih mednarodnih razsežnosti.

Izraz sintetiki označuje droge, ki so narejene samo iz kemikalij v skrivnih laboratorijih. Vključujejo pa tako metamfetamine, amfetamine in njegove derivate, bolj znane kot “ecstasy” kakor tudi LSD. Sintetiki so vse bolj moderni, ob tem pa je ironično, da na primer v Veliki Britaniji, kljub več kot 50 smrtnim žrtvam, ki so jih povzročili, tam še vedno menijo, da gre za drogo manj nevarno, od heroina in kokaina. Zavedajo pa se, da je problem teh drog globalen. Tamkajšnja policija jim namenja precej svoje dejavnosti, saj ima Velika Britanija v primerjavi z drugimi evropskimi državami glede sintetičnih drog največ problemov.

Zloraba sintetikov amfetaminskega tipa je zelo velika tudi v jugovzhodni Aziji in Avstraliji. ZDA in Japonska imata že dalj časa problem z metamfetaminom, medtem ko je Južna Afrika največji porabnik ilegalno proizvedenega methaqualona oziroma “mandraxa”.

Mnoge organizirane kriminalne skupine imajo zaposlene lastne poizvedovalce in posrednike za kemikalije. Tako posebna letala potujejo po svetu, da na ilegalen način in iz ilegalnih virov dobavljajo potrebne kemične substance. Pri tem gre za podobne načine delovanja, kot jih že vrsto let uporabljajo kokainski karteli v Južni Ameriki pri zagotovljanju potrebnih kemikalij ozoroma topil ali reagentov za predelovanje oziroma izdelavo kokaina in heroina. Ravno tak način in “kroženje” ladijskih pošiljk po svetu iz luke v luko, prelaganje ladje na ladjo ter spreminjanje dokumentacije o izvoru kemikalij, se pogosto označuje kot “pranje kemikalij”.

V Veliki Britaniji na primer centralna nacionalna enota za boj proti drogam koordinira prostovoljni trgovinski program, da kontrolira preskrbo z osnovnimi kemikalijami, potrebnimi za proizvodnjo amfetamina. Vse regionalne policije v Veliki Britaniji imajo za kemikalije oficirje za zvezo, dodeljeni pa so enotam za droge. Oficirji za zvezo za kemikalije aktualnim firmam priskrbijo ažurirane sezname za amfetamine nujnih kemikalij ter jih zaprosijo za pozornost pri poslovanju s potencialnimi kupci. Tak dogovor v praksi dobro deluje. Ta način je pravzaprav najboljši, da se upoštevajo priporočila 12. člena Konvencije Združenih Narodov (Dunajska konvencija -1988), ki priporoča državam podpisnicam (med te spada tudi Slovenija), da podrobno predpišejo način kontrole in nadzora nad prometom s kemikalijami (prekurzorji), ki se uporabljajo pri proizvodnji kontroliranih drog.

Kontrola kemikalij za proizvodnjo prepovedanih drog je vse prej kot lahka. Nizek procent (0.1%) odkritih ilegalnih pošiljk, to dovolj dobro dokazuje. Razlog za to je tudi v tem, da se precej prekurzorjev, ki se uporabljajo v ilegalnih laboratorijih za proizvodnjo ali predelavo drog, uporablja tudi za povsem legalno proizvodnjo raznih komercialnih izdelkov od barv do lakov ter farmacevtskih in drugih proizvodov.

Veliko držav je sicer v skladu s priporočili navedene konvencije uredila kontrolo nad prometom najbolj iskanih kemikalij. Vendar se dogaja, da kriminalne združbe začenjajo uporabljati nadomestne kemikalije, ki v kombinaciji z drugimi predstavljajo enako nevarnost, so pa še izven sistema kontrole. Znano je tudi, da kriminalne združbe izkoriščajo predvsem vzhodne države, ki imajo močno in nekontrolirano kemično industrijo, da prek njih dobijo prekurzorje za ilegalno proizvodnjo drog.

Da bi se uspešneje borili proti tej problematiki, se predstavniki držav oziroma organizacij, ki imajo na skrbi kontrolo in pregon teh aktivnosti, srečujejo na raznih konferencah in delovnih posvetih, da si izmenjavajo informacije o novih trendih zlorabe kemikalij.

Tisti, ki imajo namen proizvajati prepovedane droge, imajo sedaj možnost dobiti številne informacije v obliki receptov na internetu. Avtor tega pripomočka je Alexander Shulgin, ki je izdal knjigo, kjer je objavil prek 170 različnih kemijskih postopkov za izdelavo fenetilaminov. Knjiga, nekateri ji pravijo tudi knjiga “kuharskih receptov”, je pisana tako, da je uporabna za vsakega, ki se vsaj malo spozna na kemične postopke.

Možnosti za zlorabo kemikalij torej zaradi vseh navedenih okoliščin obstajajo, ki pa jim v veliko pomoč še dokaj neurejena zakonodaja na področju kontrole in nadzora nad prometom s prekurzorji oziroma osnovnimi kemikalijami za ilegalno prizvodnjo in predelavo prepovedanih drog.

Tudi v Sloveniji še nimamo posebnega zakona, ki bi urejal to področje, je pa kot predlog že pripravljen za obravnavo v parlamentu. Področje zlorabe substanc (kemikalij) z namenom prizvodnje mamil (prepovedanih drog), pa z vidika kaznivih dejanj dokaj dobro ureja 196. člen Kazenskega Zakonika R Slovenije v tretjem in četrtem odstavku.

Avtor članka: Martin Vrančič


Sledite nam