Bodite pozorni na znake depresije pri otrocih in mladostnikih

Bodite pozorni na znake depresije pri otrocih in mladostnikih

Depresija pri otrocih in mladostnikih je bila omenjena že v sedemnajstem stoletju, v dvajsetem stoletju pa je veljalo ravno nasprotno, da otroci in mladostniki ne morejo biti depresivni, zato je bila dolgo zanemarjena in neraziskana diagnostična kategorija. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je znano, da se depresija lahko pojavi tudi v obdobju otroštva in adolescence. Pri vse več mladih je mogoče zaslediti to motnjo, podatki pa govorijo, da je tudi vodilni vzrok smrti v starostni skupini med 11. in 24. letom.

Več kot 90 odstotkov poskusov samomora v tej starosti je neposredno povezanih z depresivnimi motnjami oziroma zlorabo psihoaktivnih snovi.

Kako lahko starši prepoznajo, da je njihov otrok depresiven in kdaj poiskati strokovno pomoč? Kakšne vrste depresije pri otrocih poznamo in na kakšen način jih zdravijo?

Pri otrocih in mladostnikih morajo biti starši in zdravniki posebej pozorni na posebnosti, ki kažejo na depresijo.

Te so:

  • razdražljivost (anksioznosti),
  • težave v socialnih odnosih z vrstniki, starši, učitelji, trenerji,
  • izogibanje igri in drugim oblikam zabave,
  • pogosti glavoboli in bolečine v trebuhu, saj je lažje »komunicirati« telesno kot duševno bolečino,
  • pritožbe, da so neumni in nepriljubljeni (zmanjšano samospoštovanje)
  • strm padec učnega uspeha.

Uporniški obrambni mehanizmi

Depresivni mladostnik nikoli ne potrebuje sočutja okolice. Včasih kaže nezadovoljstvo, dolgčas, izgubo zanimanja, obsedenost z videzom ali strahom pred težko boleznijo. Takim otrokom je nedopustno,da bi bili nemočni, zato redko izražajo klasične simptome depresije kot so: jok, izguba apetita in nespečnost. Prevladujoč obrambni mehanizem, ki ga opazimo pri takih otrocih in mladostnikih deluje po načelu »acting – out« (postanejo agresivni, jezni).

Čeprav je klinična slika depresije pri otrocih in mladostnik precej podobna odrasli, obstajajo temeljne razlike, ki so posledica fizične, čustvene, kognitivne in socialne razvojne stopnje. Tako imajo otroci namesto jasno izraženih znakov depresije, otroci lahko izrazito nihanje v razpoloženju, so bolj agresivni, napade besa v slogu temper tantrume (jok, vpitje, udarjanje), somatske težave in/ ali umik i družbe.

Podatki kažejo, da ima 40-90 odstotkov mladih z depresijo, še druge psihične težave. Najpogostejša diagnoza je anksiozna motnja vedenja, hiperaktivnost z motnjo pozornosti in zloraba psihoaktivnih snovi.

Pazljivo z nežno otroško dušo

Med strokovnjaki velja prepričanje, da je število samomorov med mladimi podcenjeno, glavni vzrok pa je stigmatizacija. Dejavniki tveganja za takšno obnašanje je predhoden poskus samomora, depresija, občutki brezupa, zloraba psihoaktivnih snovi, alkoholizem, spolna zloraba, duševne motnje, družbena izolacija, težave z nadzorom izbruhov jeze, nizka samopodoba, šolski neuspeh, homoseksualnost, težave z identiteto, družinske težave in še mnogi drugi.

Trajanje depresivnih motenj pri mladih traja od enega do dveh mesecev ali osem mesecev v klinični populaciji. Čeprav si večina opomore po prvi epizodi depresije, študije kažejo, da se bolezen poslabša v prvih dveh letih za 20 – 60 odstotkov in za 70 odstotkov v petih letih. Zato je izjemnega pomena, da se odzovete še pravi čas, ste pozorni na obnašanje in najti subtilen način do nežne, ranjene otroške duše ali pa poiščite pomoč strokovnjaka

Dramatične spremembe

Izkušnje kažejo, da se starši odzovejo razmeroma pozno, saj kadar je govora o mladostnikih (12-15 let), vse težave pripisujejo puberteti in biološkim spremembam. Težave se zavejo šele, ko se zgodijo dramatične spremembe v vedenju, ko otrok popusti v šoli ali ko na telesu opazijo sledove samo zlorabe. Na žalost so izpovedi otrok, da se ne počutijo dobro, da ne najdejo skupnega jezika z nikomer, starši ne jemljejo resno in jih preprosto pripisujejo njihovi starosti.

Več informacij, izkušenj in odgovorov najdete na forumu Psihiatrija, kjer lahko tudi zastavite svoje vprašanje.