fbpx

Bodite otrokom dober zgled na vsakem koraku

Novice

Se vedno ustavite pri rdeči luči na semaforju, čeprav je cesta popolnoma prazna? Se vedno pripnete z varnostnim pasom, tudi če se peljete samo tristo metrov? Ste na cesti otrokom vedno v zgled?

Se vedno ustavite pri rdeči luči na semaforju, čeprav je cesta popolnoma prazna? Se vedno pripnete z varnostnim pasom, tudi če se peljete samo tristo metrov? Ste na cesti otrokom vedno v zgled? Zgled je namreč otrokov najboljši učitelj, nedoslednost pri varnih načinih ravnanja v prometu pa največja napaka, ki jo delajo starši. To potrjujeta tudi Eva Podgorelec, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, in Mateja Košir, profesorica razrednega pouka, ki sta razložili, kaj je glede prometne varnosti sposoben dojeti otrok v posameznem obdobju in kako ga pravilno pripraviti na varen samostojen vstop v svet prometa.

Starost 2–3 leta: Začetek prometne vzgoje

Že pri tej starosti moramo otroke vsakodnevno seznanjati s prometno varnostjo in nekaterimi elementu v prometu, kot so na primer prevozna sredstva, luči na semaforju, varnostni pas itd. To lahko počnemo z igro, pesmicami ali slikanicami s prometno vsebino. Za pogovor o prometni varnosti izkoristimo vsak sprehod oziroma vsako priložnost na cesti. Ker se varnost otrok v prometu začne že v avtomobilu, je zelo pomembno tudi, da je otrok sam pravilno pripet v otroškem avtosedežu, ta pa pravilno nastavljen in kakovosten. Kako izbrati varen in kakovosten otroški avtosedež, si lahko ogledate na tej povezavi. Zavedati pa se moramo, da v tem obdobju otrok še nikakor ni sposoben razumeti nobenega pravila varnega vedenja v prometu.

triglav-pr

Starost 4–6 let: Razpravljanje o konkretnih situacijah

V tem starostnem obdobju otrok že spoznava osnovna in bolj preprosta prometna pravila, vendar v realnih situacijah še vedno ni sposoben varno odreagirati. V tej starosti se z njim že lahko pogovarjamo o varnosti in z njim razpravljamo o konkretnih prometnih situacijah. Pomembno je tudi, da pohvalimo pozitivno vedenje otroka, kadar se v prometu vede varno in pravilno. Pomembno je tudi, da mu razložimo, zakaj njegovo napačno ravnanje ni bilo ustrezno in kakšne bi lahko bile posledice. Na tak način se z otrokom pogovarjamo tudi med igro s prevoznimi sredstvi, v ta namen pa lahko skupaj celo izdelamo cesto in prometne znake. Tako lahko otrok pravila usvoji na zabaven in neprisiljen način.

Starost 7–8 let: Prepoznavanje nekaterih prometnih znakov in pravil

V tem obdobju so otroci že sposobni prepoznati prometne znake, pomembne za pešce in kolesarje, razumejo pa tudi pomen vidnosti v prometu. Spoznavajo pravila varne hoje in varnega prečkanja ceste, vendar pa ni nujno, da pravila že ozavestijo in jih v konkretnih situacijah tudi uporabijo. V tem obdobju otrok potrebuje čim več izkušenj v prometu, da se lahko postopoma navaja samostojnosti. Starši naj ga zato učijo pravil tako z besedami kot z zgledom. V tem obdobju otroka tudi začnemo navajati, da sam presodi, kdaj potrebuje kresničko ali odsevnik, prav tako naj bo uporaba rutice skrb prvošolčka, ne staršev.

Starost 9–10 let: Krepitev zavedanja o pomenu varnosti

To je starost, ko otroci že znajo razložiti pomen znakov, pomembnih za pešce in kolesarje, ter razumejo nevarnosti prometa v različnih vremenskih situacijah. Prav tako razumejo, da je nevarna udeležba v prometu pod vplivom alkohola, močnih zdravil ali mamil. Otroku sicer še ne moremo povsem zaupati, da bo svoje razumevanje tudi ustrezno uporabil, ampak mu moramo začeti prepuščati odločitve, kako bo ravnal v prometnih situacijah, na primer na sprehodu ali na poti v šolo. Starši naj bodo pri tem opazovalci, z otrokom pa lahko tudi kritično opazujejo druge udeležence v prometu in se pogovarjajo o njihovem vedenju. V tem obdobju pri otroku krepimo zavedanje, zakaj je varnost pomembna in kakšne so posledice neodgovornega ravnanja, to pa lahko podkrepimo tudi z ogledom kakšnega filma o tej temi.

Najpogostejše napake staršev

Največja napaka je še vedno slab zgled, Podgorelčeva pa med starši opaža še neprimerno ustrahovanje otrok s policisti, namesto, da bi jim jih predstavili kot tiste, ki skrbijo za varnost v prometu in so nam lahko tudi v pomoč. Prav tako napačno in neumestno je razlagati otroku, da se je potrebno z varnostnim pasom pripeti zato, da nam policisti ne napišejo kazni. Otroku namesto take razlage razložite, da nam, če nismo pripeti, pretijo različne nevarnosti in poškodbe. Koširjeva staršem šolarjev svetuje še, da naj otrok ne vozijo vedno prav do šolskih vrat. Otrok naj postopoma spoznava šolsko pot tudi kot pešec, ne samo kot opazovalec iz avta, če želimo, da postane samostojen udeleženec v prometu.

Oglasno sporočilo


Sledite nam