fbpx

Biološka zdravila in zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni

Zdravila in zakonodaja, Zdravje in bolezni

Ob svetovnem dnevu revmatikov, so v Društvu revmatikov Slovenije predstavili trenutno stanje s področja zdravljenja.

nrosura

Ljubljana, 11. oktobra 2012 – Ob svetovnem dnevu revmatikov, 12. oktobru, so v Društvu revmatikov Slovenije predstavili trenutno stanje na področju zdravljenja revmatičnih bolezni. Pri tem so opozorili na pomen gibanja pri lajšanju posledic bolezni, na dolge čakalne dobe in na kadrovsko pomanjkanje specialistov s področja revmatologije. Predstavili so tudi posebno informativno brošuro o bioloških zdravilih, saj zdravljenje z njimi pri bolnikih še vedno odpira zelo veliko vprašanj.

Zgodnja diagnoza, hitro in intenzivno zdravljenje, skrbno in redno spremljanje aktivnosti bolezni ter biološka zdravila so povsem spremenila potek vnetnih revmatičnih bolezni, kot so revmatoidni artritis in spondiloartritisi. »Tako lahko bolniki, ki so zboleli v zadnjem desetletju, zlasti v zadnjih petih letih, živijo skoraj običajno družinsko življenje in praviloma lahko tudi opravljajo svoj poklic. Prav izguba produktivnosti predstavlja za družbo in državo največjo izgubo,« je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu revmatikov povedal prof. dr. Matija Tomšič, specialist revmatolog in predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije trenutno ustrezno finančno podpira zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni z biološkimi zdravili, saj je na seznam uvrstil vsa biološka zdravila razen enega, ki se uporablja za zdravljenje sistemskega lupusa eritematozusa.

Biološka zdravila so povečala neposredne stroške zdravljenja, vendar pa bodo v prihodnje pomembno znižala posredne stroške zdravljenja, meni dr. Tomšič in dodaja: »Po dolgoletnih izkušnjah lahko zatrdim, da je vse manj bolnikov z vnetnimi revmatičnimi boleznimi v bolniškem staležu, manj je napotitev na intenzivno fizikalno terapijo v zdravilišča, vstavitev umetnih sklepnih protez in invalidskih upokojitev. Na našem oddelku smo prepolovili število hospitaliziranih bolnikov z revmatoidnim artritisom in za petkrat zmanjšali število hospitaliziranih bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom na leto.«

Biološka zdravila pa pri bolnikih še vedno odpirajo veliko vprašanj. »Zavedati se moramo, da imajo biološka zdravila tako kot vsa zdravila želene in neželene učinke je dejal Andrej Gregorčič, predsednik Društva revmatikov Slovenije, ki danes šteje 1.389 članov in bo naslednje leto praznovalo 30-letnico svojega delovanja. Društvu revmatikov Slovenije so se tako odločili, da bodo predvsem bolnike in njihove svojce, pa tudi drugo zainteresirano javnost pozvali, naj jim posredujejo vprašanja o bioloških zdravilih. Skupaj je na društvo prispelo 49 vprašanj. »Vprašanja so bila različna, od zelo osnovnih vprašanj, kaj sploh so biološka zdravila in kako delujejo, do vprašanj, kako poteka zdravljenje, kdo je sploh upravičen do zdravljenja z biološkimi zdravili, in tudi do zelo življenjskih vprašanj – ali lahko jemljem biološka zdravila doma, kako transportirati biološka zdravila v letalo, kako razložiti otroku, ki je revmatik, kaj je biološko zdravilo, ali biološka zdravila vplivajo na rodnost.«

Vprašanja so dobila strokovne odgovore, saj nanje odgovorili revmatologi in drugi strokovnjaki. Vsa prejeta vprašanja in odgovore nanje je društvo zbralo v posebni brošuri o bioloških zdravilih. Bolniki jo lahko brezplačno dobijo v revmatoloških ambulantah, na voljo pa je tudi v elektronski različici na spletni strani www.revmatiki.si. Brošuro bo Društvo poslalo tudi 2.000 splošnim zdravnikom po Sloveniji.

Gibanje za boljšo kakovost življenja revmatikov

Revmatična bolezen lahko zmanjša gibljivost sklepov, mišično maso, moč in gostoto kosti. Vse našteto lahko bolniki omilijo z gibanjem, zato Evropska liga za boj proti revmatizmu (EULAR), katere član je tudi Društvo revmatikov Slovenije, letošnje leto namenja gibanju.

»Kakovost življenja revmatičnega bolnika je odvisna tudi od gibanja. K sreči so časi, ko je bilo revmatiku priporočeno mirovanje ob bolečinah, minili. Z redno fizično aktivnostjo lajšamo bolečine, izboljšujemo gibljivost in prožnost sklepov ter mišično moč,« pojasnjuje Majda Adamič, višja fizioterapevtka in članica strokovnega sveta Društva revmatikov Slovenije. Celo pri revmatoidnem artritisu, ko so sklepi vneti in otekli, kljub bolečinam in deformacijam bolnik ne sme mirovati. Začne s pasivnimi gibi, kjer si pomaga z drugo roko, da naredi gib. Sledijo aktivni gibi, ki jih izvede bolnik sam, brez pomoči. Če gibanje revmatolog odsvetuje, ker bi to poslabšalo vnetje sklepa, lahko bolnik izvaja t. i. izometrične kontrakcije. Gre za vaje, pri katerih bolnik napenja mišice in pritiska ob nepremagljiv upor, ne da bi pri tem premaknil sklep. Pri tem niso ključni zgolj prizadeti sklepi, temveč mora fizioterapevt bolnika obravnavati celostno in ga usmeriti v pravilno izvajanje vaj tudi s neprizadetimi sklepi.

Vse več specializacij iz revmatologije

Vse revmatične bolnike v Sloveniji zdravi le 20 revmatologov. To pomeni, da imamo približno enega specializiranega zdravnika za zdravljenje revmatizma na 100.000 prebivalcev, kar je bistveno manj kot v drugih evropskih državah, kjer je približno en revmatolog na 50.000 prebivalcev. Zato problematika dolgih čakalnih dob v Sloveniji, kjer bolniki čakajo na obisk pri revmatologu približno leto dni, potrebuje resno obravnavo. Spodbudna novica je, da se število specializantov iz revmatologije povečuje.

Revmatična obolenja so ena najpogostejših bolezni, zaradi katere ljudje obiščejo svojega zdravnika. V Sloveniji je trenutno 230.000 bolnikov ali 11 odstotkov populacije z revmatičnimi obolenji. Od tega je po ocenah stroke 40.000 do 60.000 ljudi z vnetnim revmatizmom. Prizadenejo lahko kogarkoli, tudi otroke. Najpogosteje se pojavljajo med 30. in 50. letom starosti in prizadenejo trikrat več žensk kot moških. Revmatske bolezni so kronične bolezni, kar pomeni, da je njihovo zdravljenje pogosto dolgotrajno. Zato je zelo pomembno, da bolezen pravočasno odkrijemo. Če se bolezen začne intenzivno zdraviti že v zgodnji fazi, je terapija v več kot treh četrtinah primerov zelo učinkovita in ne prinaša trajnejših posledic za bolnika.

O bioloških zdravilih

Biološka zdravila so po svoji sestavi večinoma beljakovine. Zato so to snovi, ki jih, z redkimi izjemami, naš organizem že normalno izdeluje. Ključen dejavnik, ki je omogočil razvoj bioloških zdravil, je bilo odkritje tehnologije rekombinatne DNK-sinteze, s katero je možno izolirati del genetskega zapisa iz celice, ga po želji spremeniti in nov zapis vstaviti v bakterijsko ali človeško celico. Ta organizem ali celica na osnovi vstavljenega zapisa začne izdelovati želeno beljakovino. Način proizvodnje je v primerjavi s klasičnimi zdravili zelo zahteven in dolgotrajen.

O Društvu revmatikov Slovenije

Društvo revmatikov Slovenije uspešno deluje že vse od leta 1983. Združuje revmatične bolnike z različnimi diagnozami vnetnega revmatizma (revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, Sjögrenov sindrom, lupus idr.). Je prostovoljno, nepridobitno in neodvisno združenje s statusom reprezentativne invalidske organizacije. Sodeluje tudi v mednarodnih organizacijah, kot so EULAR (Evropska liga za boj proti revmatizmu), ASIF (Mednarodna federacija za ankilozirajoči spondilitis) in LUPUS EUROPE. Društvo je usmerjeno v osveščanje javnosti o revmatičnih boleznih ter v izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo revmatikov. Z različnimi programi poskuša društvo preprečevati psihosocialne in fizične težave, s katerimi se soočajo oboleli, blažiti posledice bolezni, prispevati k boljši vključenosti revmatikov v družbo in zmanjševanju njihove diskriminacije ter spodbujati njihovo samostojno življenje.

Utrinki z novinarske konference:

 Andrej Gregor - predsednik Društva revmatikov Slovenije   Majda Adamič - višja fizioterapevtka   prof.dr. Matija Tom, specialist revmatolog
Od leve proti desni: Andrej Gregorčič, predsednik Društva revmatikov Slovenije, Majda Adamič, višja fizioterapevtka in prof. dr. Matija Tomšič, specialist revmatolog;
Foto: Gašper Bertoncelj
 

Vabljeni tudi k ogledu brošure:

Naš vsakdan. Brez bolečin.


Sledite nam