fbpx

Berimo skupaj – 3. teden: Celostni razvoj otroških možganov

Odnosi v družini

Vsako sredo skupaj beremo in delamo vaje iz priročnika “Celostni razvoj otroških možganov” (avtorja Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.). Vaša naloga je, da približno vsake dva tedna preberete eno poglavje iz knjige, mi pa vsak teden predstavimo eno ali dve vaji za posamezno metodo. Drugo poglavje – naš 3. teden, predstavlja povezovanje leve in desne polovice možganov. Vabljeni k skupnemu branju in utrjevanju z vajami.

3. teden
Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. teden: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov in Berimo skupaj – 2. teden: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov

Drugo poglavje: DVOJE MOŽGANOV JE BOLJE KOT ENI: Povezovanje leve in desne polovice možganov

Drugo poglavje je namenjeno temu, kako pomagamo otrokovi levi in desni možganski polovici, da delujeta skupaj; tako da je otrok povezan s svojim logičnim in čustvenim jazom.

Leva polovica možganov, desna polovica možganov

Najbrž veste, da so vaši možgani razdeljeni na dve polovici. Ta dva dela možganov nista ločena samo anatomsko, ampak zelo različno tudi delujeta. Nekateri ljudje celo pravijo, da imata hemisferi svoji lastni, ločeni osebnosti. Znanstveniki načine, na katere oba dela možganov vplivata na nas, imenujejo levomožganska in desnomožganska modalnost. Da pa bo bolj preprosto, bova še naprej govorila o levi in desni polovici možganov.

Vaša leva polovica možganov ljubi in zahteva red. Je logična, dobesedna, lingvistična (rada ima besede) ter linearna (stvari razvršča v sosledje ali red).

Desna polovica možganov pa je holistična in neverbalna, pošilja in sprejema signale, ki nam omogočajo komunicirati; na primer izraz obraza, stik z očmi, ton glasu, držo in kretnje. Namesto podrobnosti in reda desna polovica možganov skrbi za večjo sliko – pomen in dojemanje izkušnje – ter se specializira za podobe, čustva in osebne spomine. Desna polovica možganov nam da »nagonske ali intuitivne občutke«. Nekateri pravijo, da je desna polovica možganov bolj intuitivna in čustvena. Ta dva izraza bova uporabljala na naslednjih straneh, da bova lahko bolj na kratko govorila o tem, kar počne desna polovica možganov. Vendar ne pozabite, da je s tehničnega vidika bolj točno, če za to polovico možganov rečemo, da nanjo bolj neposredno vplivajo telo in nižja področja možganov, ki ji omogočajo, da sprejema in si tolmači čustvene informacije. Stvar se lahko zaplete, vendar je osnovna zamisel ta, da je leva polovica možganov logična, lingvistična in dobesedna, desna pa čustvena, neverbalna, izkušenjska in avtobiografska.

(povzeto po knjigi)

V drugem poglavju si preberite:

  • katera polovica možanov prevladuje pri majhnih otrocih, posebej v prvih treh letih,
  • kdaj postane dejavna leva polovica možganov,
  • zakaj je pomembno, da naši možganski polovici delujeta skupaj,
  • kaj je vodoravna intgracija možganov,
  • kaj je čustvena poplava in kaj čustvena puščava,
  • kako lahko svojim otrokom pomagamo povezovati in uporabljati obe polovici možganov.

Kako znanje uporabiti?

VAJA 1
Prepoznavanje neverbalne komunikacije

Neverbalna komunikacija igra pomembno vlogo pri strategiji povežite in preusmerite. Večina nas komunicira povsem avtomatično, brez nekega dodatnega premišljevanja. Toda kadar naša neverbalna komunikacija ne izraža istega kot besedna, lahko za otroka postane vse skupaj zalo zmedeno. Zato moramo znati  prepoznavati lastna čutenja in rekcije.

Pomislite, katero neverbalno komunikacijo uporabljate, kadar je otrok pod čustvenim stresom? Kako lahko vaše vedenje in reakcije pomagajo ali ovirajo nastanek povezanosti?

Spodaj v stolpcu je navedenih osem različnih neverbalnih komunikacij. Pod vsako napišite, kako izgleda kadar vam preko te komunikacije uspe izpostaviti stik in kako, če otroka v komunikaciji izgubite. Pri vsakem načinu se lahko zraven vprašate: Kako me otrok doživlja, če odreagiram tako, kako če drugače? Kako otrok doživlja sam sebe? Ali lahko ob tem moj otrok prepozna, da sem ga razumel oziroma nisem razumel?

Neverbalna komunikacija:

  • OČESNI KONTAKT
    Primer, ki ustvarja povezavo: Ko se sklonim na otrokovo raven, ga gledam v oči. To ga pomiri in me ne vidi kot grožnjo.
    Primer, ki izgublja povezavo: Kadar na otroka gledam z viška. Tako mu dajem občutek velike avtoritete. Otrok se počuti ogroženega in se začne braniti.
  • OBRAZNA MIMIKA
  • BARVA OZIROMA TON GLASU
  • NAŠA DRŽA
  • NAŠ ODZIV
  • ČAS ODZIVA
  • INTENZIVNOST ODZIVA
  • GIBANJE TELESA

VAJA 2
Opazovanje lastnih doživljanj

Spomnite se neke situacije, ki je bila za vas stresna in težka. Sedaj si predstavljajte, da greste po pomoč  k nekomu, ki vam je blizu. Ko mu zaupate, kaj se z vami dogaja, začne vpiti, se z vami prepirati. Vam reče, da se po nepotrebnem obremenjujete. Ali pa minimalizira vaša čutenja, v smislu-saj ni tako hudo.

Potem si vzemite moment in prisluhnite, kaj vam pripoveduje vaše telo. Kaj se z njim dogaja?  Vam gre na jok? Se hočete skriti ali bi “znoreli”? Kaj bi lahko povedali sebi v prid? Bi se ob tem človeku počutili varno? Mislite, da bi temu človeku naslednjič lahko zaupali, kako se počutite?  Zapišite svoje misli in reakcije:

Potem to isto situacijo obrnite drugače. Človek na katerega ste se obrnili po pomoč, se z vami poveže, vam prisluhe. Vas tolaži, spodbuja. Opišite svoja občutja, misli in izkušnje, ki se vam porajajo ob tej situaciji.

Najbrž ste opazili, da namesto minimaliziranja vaših težav, bolj potrebujete sočustvovanje. Imeti ob sebi nekoga, ki bo razumel. Prav tako je pri naših otrocih. Je pa res, da je včasih težko in nas v vsakdanjem življenju marsikaj ovira.

Napišite nekaj stvari, ki vam morda preprečujejo da se s svojim otrokom povežete: (Primer: pomanjkanje spanja, prevelika pričakovanja s strani otrok …)

Vabilo

Starše vabimo, da se udeležijo odprte skupino za starše, kjer se bomo v petih srečanjih sprehodili čez posamezna poglavja, naredili vaje, jih ovrednotili in predebatirali. Sprejeli bomo 20 udeležencev. Vse, ki vas udeležba zanima, lahko že pišete na mail: [email protected].

Preberite tudi:

Napovednik Berimo skupaj, delajmo vaje in spoznajmo otroške možgane, Berimo skupaj – 1. teden: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov in Berimo skupaj – 2. teden: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?