Berem zjutraj, ko še vsi spijo in zvečer tik pred spanjem

Jutranja

Berem vse od kriminalk, ljubezenskih romanov, do resne literature in tudi študijske, ker se celo življenje izobražujem. Obožujem zgodovinske romane. Rada berem tudi resna novinarska besedila, intervjuje … Dnevne novice, zdaj ne več toliko.

Berem zjutraj, ko še vsi spijo in zvečer tik pred spanjem. Vstanem okoli šeste ure in imam čas zase. Kava, branje, priznam tudi kakšen mail, ki čaka nujni odgovor. Če se mi da naredim 5 tibetancev. Računalnik imam zaprt predvsem zvečer. Zjutraj naredim veliko in rada imam občutek, da sem zgodaj zjutraj začela in imam popoldne čas za družino. Čez vikend si vsaj en dan privoščim daljši spanec, oziroma, telo si ga samo vzame. Potem pa se počasi prebujam in čez vikend mi mož sporoči, kaj je kdo napisal in kaj je v novicah. Sobotno jutro v Ljubljani je še vedno rezervirano za tržnico, nedeljsko pa za dolg družinski zajtrk. Jutra so mi všeč, sveža s svežo energijo in večkrat premagajo večerne strahove.

In kaj je še jutro? Najbolj pomemben del jutra so otroški objemi. Nogice, ki se stisnejo k mojim pod odejo, v postelji ali na kavču.

Ko sem bila otrok, sem se rada družila s starejšimi ljudmi, nisem pa bila samozavestna v družbi otrok. Odraščala sem v družini, kjer smo imeli veliko knjig, revij, dnevnih časopisov. Vsak je nekaj bral, največ pa oče, ki je tudi sam odličen pripovedovalec zgodb za otroke. Ko sem začela tekoče brati, sem vzljubila knjige. Kmalu sem ugotovila, da mi prav knjige dajejo navdih in pogum. Skozi njih in njihove junake, sem odkrila moč in se veliko bolj pogumno začela soočati s svetom. Ravno zato sem nasprotnica mnenja, da moramo otroke čuvati pred pripovedmi, ki so žalostne in težke, saj sem sama ravno iz knjig, ki so govorile o težkem življenju otrok na podeželju, kot na primer Pehar suhih hrušk, Solzice, Desetnica … rastla in se opogumljala. Dojela sem čustva, kot so sramota, strah, ljubezen, žalost … Ob knjigah nisem samo rastla, temveč se tudi smejala. Oboževala sem Finžgarjevega Gospoda Hudournika.

Knjige so mi povedale, da se vsi soočamo s strahovi, izgubami, da je življenje polno vzponov in padcev.

Berem vse od kriminalk, ljubezenskih romanov, do resne literature in tudi študijske, ker se celo življenje izobražujem. Obožujem zgodovinske romane. Rada berem tudi resna novinarska besedila, intervjuje … Dnevne novice, zdaj ne več toliko. Ugotovila sem, da me te precej zamorijo. Še posebej odkar sem podjetnica. Redno spremljam Utrip tedna na RTV Slovenija, berem Sobotne priloge Dela, zabavam se ob kolumnah Dežulovića in Vojnovića, pogrešam Ježa, najboljša revija na ex Yu prostoru mi je srbski Nedeljnik, naročena sem na digitalna NY Times in francosko Elle. Zelo se izogibam novic komercialnih medijev na TV in sem odvisnica od Netflix in HBO serij.


Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi