fbpx

Avtogeni trening

Življenjski slog

Številne vsakodnevne spremembe zahtevajo odzivanje, ki nam povzroča ugodje ali pogosteje nelagodje ali distres.

Sproščanje

Živimo v svetu z izjemno dinamiko življenja. Številne vsakodnevne spremembe zahtevajo naše odzivanje, ki nam povzroča ugodje ali pogosteje nelagodje ali distres. Vsak ve, da psihološki dejavniki vsaj pospešujejo razvoj ali povzročijo celo nastanek številnih bolezni. Seveda se temu ne smemo čuditi. Naglica dela in izjemna dinamika našega življenja na eni strani in na drugi strani vse manj telesnega gibanja in življenja v naravi, postavljajo veliko večje zahteve naši duševnosti in našemu organizmu kot kdajkoli poprej. Današnji človek mora nositi velika bremena, in, roko na srce, si jih velikokrat še sam dodatno naloži, kar še bolj škodi njegovemu zdravju. 

Sodobni človek priganja sebe in tiste, ki ga obdajajo in na koncu postaja vse bolj sam sebi in okolici v nadlego. 
 
088F4918-99AD-11E1-B7D0-4FAE65B94067Seveda ni življenja brez napetosti. Vendar se zdi, da se dandanes veliko težje sproščamo kot v prejšnjih časih, ko je dan izzvenel v miru. Na stanje napetosti se vsak človek odziva različno. Nekateri nosijo tudi “masko”, za katero se skriva duševna krčevitost.  Lahko rečemo, da je Sodobni človek stalno v zaletu, ne da bi kdajkoli odskočil. 
 
Prej ali slej se kot posledica vsega pri “sodobnem človeku” velikokrat pojavijo motnje, ki spodkopavajo (razžirajo) njegovo zdravje, podobno, kot reka razžira svoje bregove. Dalj časa kot to traja, vedno slabše postaja. Nastane začaran krog, pravzaprav vrtinec, ki lahko vodi človeka v bolezen. 
 
Sprostitev nam podaljšuje življenje, oziroma, če obrnemo, pomanjkanje sprostitve nam življenje krajša. In tu se nam ponuja avtogeni trening (AT) kot zelo dobra metoda k boljšemu počutju, ozdravljenju, kot pot k večji storilnosti ali kot možnost, da si življenje preprosto napravimo bolj znosno. 
 
AT je kot nalašč za sodobnega človeka, ki ga preganja čas. 
 
Ko se pri AT človek usmerja na svoje telo, se končno zave, da nima samo telesa, ampak, da je človek tudi telo. Tudi gibalne vaje, vsakodnevna hoja, različni hobiji, rekreativni šport (v razumnih mejah) vodijo do sprostitve in so zelo koristni. Z razumnimi premori in spremembami našega početja (npr. menjava dela in razvedrila) prav tako dosežemo sprostitev. 

Kaj je AT? 

Sama beseda Avtogeni trening je sestavljena iz dveh grških besed: autos = pomeni sam, samostojen in genos = pomeni izvor. Sproščanje
AT je metoda, kjer samostojno, sami, z uporabo sugestije, dosežemo stanje sproščenosti. 
Sugestibilnost vsakega posameznika je večinoma večja, kot si v prvem trenutku sploh lahko predstavljamo. Gre za naraven pojav, ki ga srečujemo vsakodnevno (npr. reklame, televizijske oddaje, TV dnevnik, časopisje itn.). Besede iz okolice in misli, ki jih prozvajajo naši možgani delujejo stalno sugestivno na našo osebnost. Naše razpoloženje in naše odločitve so velikokrat posledica prav omenjenih sugestij. Avtogeni trening uporablja ta pojav, da zavestno in pozitivno izbere tisto misel oziroma predstavo (sugestijo), za katero menimo, da je koristna. Moč te predstave, ki jo prenesemo nase, vpliva na telo blagodejno. 
 
Cilj AT je doseganje neke vrste tolerantnosti (ne brezbrižnosti !) do vrste pojavov, ki imajo za nas čustven pomen in izzovejo v nas negativna čustva. 
S sugestijo je tesno povezan pojem hipnoze. Hipnoza, zelo preprosto povedano, je stanje, ki 
omogoča mnogo lažje in učinkovitejše delovanje sugestije. V medicini uporabljamo hipnozo prav za povečanje učinka sugestije. Lahko torej rečemo, da je avtogeni trening nekakšna blaga oblika avtohipnoze, pri kateri smo sami hipnoterapevti (sami sebi izvajamo blago obliko hipnoze). Istočasno smo dajalci in prejemniki sugestij. S pomočjo AT spoznavamo svoje telesne spremembe, pa tudi našo duševnost, ki je bila zaradi stalnih zunanjih dražljajev potisnjena v ozadje. Lahko bi celo rekli, da je naša notranjost včasih zelo tiha in je ne uspemo slišati v hrupu, ki ga povzroči vsakdanje življenje. 
 
Avtogeni trening si lahko predstavljamo kot nekakšno tišino, v kateri lahko, če to želimo, slišimo tihe glasove naše notranjosti. 
 
AT obsega dve skupini vaj: osnovne vaje in višjo stopnjo avtogenega treninga. Ko se govori o avtogenem treningu, se ponavadi misli na osnovne vaje, s pomočjo katerih se poleg telesnih sprememb doživlja tudi psihična relaksacija. 

Zgodovina AT 

AT je življensko delo prof. Johannes Heinrich Schultza, doktorja medicine, nevropsihiatra in dermatovenerologa, ki je objavil okoli 400 strokovnih člankov in drugih publikacij. Med njimi, leta 1932, tudi monografijo: Avtogeni trening, koncentrativna samosprostitev. Prof. Schultz je ugotovil, da ob samohipnozi (avtohipnozi) pride do globoke sproščenosti in ob tej globoki sproščenosti do dveh prijetnih telesnih odzivov. Prvi občutek je teža, drugi pa toplota, predvsem v okončinah. Ko pride do relaksacije uma, sledi relaksacija mišic. Pacienti prof.Schultza so ob vadbi AT poročali tudi o zmanjšanju pojavnosti glavobolov, kar je zanimiv takojšen stranski učinek prakticiranja AT. 
Iz opazovanj svojih pacientov, je prof.Schultz razvil sistem vaj za aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema, ki uporablja sugestije merjene na toploto in težo. Enostavna sugestija našim možganom povzroči telesni odgovor. Poveča se pretok krvi skozi okončine, ki sprosti mišice. Tako je prišel do zaključka, da se da s to preprosto metodo doseči podobne rezultate globoke sproščenosti kot z uporabo hipnoze ali meditacije in jo poimenoval Avtogeni trening. 

Kdo se lahko nauči AT? 

V bistvu vsakdo, le da eni malo bolj, drugi pa manj. AT se težje nauči človek z močno osebnostjo, ki je izrazit individualist in ima slabo razvito sposobnost za stik s sočlovekom (slabo se identificira z drugimi), nemirni in živčni ljudje brez potrpljenja in nezaupljivi ljudje, ki v vse dvomijo. 
Na drugi strani se AT lažje naučijo ljudje, ki so že po svoji naravi pripravljeni vzeti nase bremena, potrpežljivi ljudje in ljudje, ki v nekaj verjamejo (verujejo). 
 

Kako se lahko naučimo AT? 

Običajno na tečajih AT. 
 
Kdaj vadimo? 
 
Začetnik ravna prav, če se drži navodil vodje tečaja. 
Kdaj je najprimernejši čas za vadbo, ugotovi vsakdo sam zase. Večina izbere za vadbo čas pred spanjem in zjutraj. Najpomembnejši je večerni trening (neposredno pred spanjem), ki je nujen. Zvečer, preden zaspimo, ko v hiši običajno vlada mir, lahko mirno vadimo in nikogar ne motimo z našo meditacijo. 
 
Pri priučevanju AT je potrebno vaditi redno, vsaj dvakrat dnevno. Ko pa smo z uspehom zadovoljni, preidemo na “vzdrževanje”, kar pomeni vadbo vsaj enkrat dnevno. Kolikor bolj redno vadimo, toliko laže bomo dosegli pričakovane učinke. 
 
Koliko časa traja vaja? 
 
Na začetku tečaja traja prva vaja 1 minutko. Na koncu tečaja pa traja vaja že kakih 5 minut, če priključimo še gesla, utegne vaja trajati do 10 minut.
 
Sergej Pušnar, dr.med.,spec.ginekologije in porodništva

Za mnenja in vprašanja na to temo obiščite forum Hipnoterapija in avtogeni trening.


Sledite nam