fbpx

Zdravljenje angine pektoris

Bolezni, Zdravje

Opis angine pektoris, zakaj nastane, zdravljenje;

Kaj je angina pektoris?

Angina pektoris je bolečina za prsnico, ki traja od 1 do 5 minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tiščanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico, ki se širi v levo ramo in po notranji strani leve roke, v vrat in v levo polovico obraza (zobje, uho). Včasih izžareva v zgornji del trebuha, v desno ramo in roko ali v tilnik in levo lopatico. Angino pektoris sproži telesni ali duševni napor (razburjenje, jeza, razočaranje), spolna aktivnost, mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina hitro popusti po nitroglicerinu ali v mirovanju.

Zakaj nastane angina pektoris?

Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po venčnih (koronarnih) arterijah. Če se venčne arterije ožijo zaradi ateroskleroze, dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Spočetka prekrvljenost še zadošča za potrebe, ki jih ima srčna mišica, ko telo miruje ali se ne napreza preveč. Čim višji je arterijski tlak (sistolični tlak), čim hitrejši je pulz, čim hitreje se krči srce, čim večja je srčna votlina, tem več kisika potrebuje srčna mišica. Vse to se dogaja med naporom, zato je tedaj potreben tudi večji pretok krvi skozi koronarno arterijo. Če so venčne arterije (koronarne arterije, koronarke) zožene, se pretok skoznje ne more ustrezno zvečati. Zaradi nezadostne prekrvitve in pomanjkanja kisika je presnova hranil nepopolna. Ob tem nastajajo presnovki, ki dražijo bolečinske živce v srcu. Bolnik začuti bolečino, ki jo imenujemo angina pektoris. Z bolečino srce opozarja, da so venčne žile zožene in da se mašijo. Bolj ko so ozke, prej se ob naporu pojavi bolečina. V večini primerov pride do take bolečine vedno med enakim ali podobnim telesnim naporom, torej pri enaki srčni presnovni potrebi. Bolnik lahko ve že vnaprej, kdaj bo začutil bolečino v prsih – po koliko prehojenih stopnicah, po kakšni vzpetini itd. Po prekinitvi napora, ko se bo srce umirilo (ko se bo frekvenca znižala in krčljivost zmanjšala, ko bo sistolični tlak padel ter se bosta zmanjšala tudi venski priliv in srčna votlina), se bo presnovna potreba v srcu zmanjšala, pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal in bolečina bo popustila v nekaj minutah. To imenujemo stabilna angina pektoris. O stabilni angini pektoris govorimo, kadar se pogostost in silovitost napadov v zadnjem mesecu ni spremenila.

Nestabilna angina pektoris pa je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah, lahko tudi med bolnikovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko zapora spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek.

Nestabilna angina pektoris je nevarna. V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Bolnika, ki dobiva značilno prsno bolečino med majhnim naporom, je zaradi tega treba sprejeti v bolnišnico, in to v enoto, v kateri je možen neprestan nadzor.

Pri zdravljenju angine pektoris uporabljamo zdravila, ki so namenjena:

 

1. preprečevanju, stabilizaciji in zmanjševanju krvnega strdka (acetilsalicilna kislina in po učinku sorodna zdravila, antikoagulansi)
2. zmanjševanju presnovne potrebe srčne mišice (nitrati, zaviralci beta, zaviralci kalcijevih kanalov)
3. preprečevanju nenormalne krčljivosti koronarne arterije (zaviralci kalcijevih kanalov)
4. odstranjevanju bolečine.

Kako zdravimo stabilno angino pektoris?

Ker so vzrok za angino pektoris zožene venčne arterije, je najbolje, da arterije razširimo (dilatiramo) s posebnimi balonskimi katetri (postopek imenujemo perkutana koronarna angioplastika). Druga možnost je, da srčni kirurg očisti venčno arterijo (postopek imenujemo endarteriektomija), ali da premosti zoženo/zamašeno arterijo s pomočjo obvoda (angleško bypass). Poleg tega napade angine pektoris lajšamo in preprečujemo s splošnimi ukrepi in z zdravili.

Med splošne ukrepe sodi zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kadilci z angino pektoris morajo takoj opustiti to škodljivo razvado, ker pospešuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega nikotin oži krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Priporočamo zmerno telesno aktivnost. Bolnik naj se fizično obremenjuje, kolikor se največ more, ne da bi ob tem izzval napad angine pektoris. Vzdrževanje dobre telesne kondicije je eno poglavitnih priporočil. Priporočamo vsak dan eno- do dveurni sprehod po svežem zraku. Telesna aktivnost vpliva na razvoj obvodnih žil, ki vodijo dodatno kri v srčno mišico. Tako bo bolnik sčasoma zmogel več. Z dieto in zdravili moramo znižati maščobe v krvi, če so previsoke. Potrebno je zdravljenje sladkorne bolezni in visokega tlaka. Če bolnik le more, naj se nauči mirnega načina življenja in sprostitve. Bolnik se mora razbremeniti prekomernega dela. Potrebuje urejen ritem dela in počitka. V hladnih mesecih naj nosi topla oblačila in rokavice. Izogiblje naj se hoje v vetru in snežnem metežu, ker je to velika obremenitev za srce.

Za zdravljenje angine pektoris uporabljamo nitrate in njim sorodna zdravila, zaviralce beta in zaviralce kalcijevih kanalov. Vsi bolniki s stabilno angino pektoris naj prejemajo tudi majhen odmerek acetilsalicilne kisline (100 mg do 325 mg Aspirina ali sorodnega preparata), seveda če nimajo kontraindikacij za to zdravilo. Več o tem zdravilu najdete v poglavjih o zdravljenju srčnega infarkta (str. 87), možganske kapi (str. 124) in bolezni arterij (str. 117).

Kako zdravimo nestabilno angino pektoris?

Pri kritično zoženi koronarni arteriji moramo poskrbeti, da preprečimo dodatno nastajanje krvnega strdka, že nastal strdek pa zmanjšamo. V ta namen uporabljamo acetilsalicilno kislino in sorodno delujoča zdravila ter antikoagulanse. Preprečiti je treba tudi refleksno zožitev koronarne arterije, ki nastane zaradi snovi iz krvnih strdkov – ustrezna zdravila so zaviralci kalcijevih kanalov. Poleg tega se moramo truditi, da bolnikovo srce porablja tako malo kisika, da mu za presnovne potrebe zadošča majhen dotok arterijske krvi skozi ožino – to omogoči zdravljenje z nitrati, zaviralci beta in zaviralci kalcijevih kanalov. Srčno obremenitev bodo zmanjšala tudi zdravila, ki jih bolnik jemlje proti zvišanemu krvnemu tlaku in proti prevelikemu delovanju žleze ščitnice. Dovod kisika bomo povečali, če bomo odpravili slabokrvnost (anemijo). Vsako tako zdravljenje pomaga pri angini pektoris in ga moramo nadaljevati in po potrebi prilagoditi novi situaciji, predvsem pa je treba upoštevati, da je pri mirovanju poraba kisika v srcu manjša, zato sodi vsak bolnik z nestabilno angino pektoris v posteljo.

Zdravljenje nestabilne angine pektoris torej zahteva mirovanje, spremljanje krivulje EKG, merjenje tlaka in pulza ter spremljanje EKG med napadi bolečin. Od zdravil bomo največkrat uporabili nitroglicerin v infuziji, infuzijo heparina, intravenske odmerke blokatorja receptorjev beta in dnevno tableto Aspirina. Izjemoma bomo morali ob hudih bolečinah uporabiti injekcijo morfija.

Omenili smo, da je nestabilna angina pektoris nevarno stanje, ker se lahko konča s srčnim infarktom ali pa celo z nenadno smrtjo. Zaradi tega pri zdravljenju z zdravili ne vztrajamo predolgo. Če se kljub primernemu zdravljenju napadi ponavljajo, moramo že v prvih 24 urah napraviti rentgensko preiskavo – slikanje koronarnih arterij (koronarografija). Pri tej preiskavi odkrijemo zožitve, ki so odgovorne za zmanjšanje dovoda kisika k srčni mišici. Velikokrat je možno to ožino razširiti z napihnjenim balončkom in je s tem problem dostikrat rešen. Če je ožin več in če niso primerne za širjenje, potem je utemeljena kirurška premostitev zožene koronarne arterije (oziroma več arterij).

1. Zdravila, ki vsebujejo nitrate

Nitrati razbremenijo srce tako, da širijo žile dovodnice (vene) v telesu. V razširjenih dovodnicah je tako več prostora, zato se kri v njih zadržuje dalj časa in se počasneje vrača v srce, ki je manj obremenjeno in potrebuje manj kisika. Poleg tega nitrati širijo venčne arterije in obvodne žile (kolaterale), ki vodijo kri v srčno mišico mimo zožene/zamašene venčne arterije.

Nitrati zelo hitro vstopajo v kri preko sluznic v ustih in v črevesju ter celo skozi kožo. Najstarejši nitrat je gliceriltrinitrat, ki ga uporabljamo za lajšanje napadov angine pektoris. Na razpolago so nitroglicerinske lingvalete, tablete, pršilo in tudi nalepke. Nitroglicerin hitro deluje, če ga bolnik da pod jezik, kjer zdravilo z lahkoto skozi sluznico prestopa v krvne žile, ki so pod jezikom zelo številne. Kri odnese nitroglicerin do srca, kjer pomaga že po 1 ali 2 minutah. Lingvaleto (tableto) bolnik položi pod jezik in počaka, da se raztopi. Bolnik naj je ne požre, zadržuje naj tudi slino v ustih. Učinek pršila je hitrejši od tablete (lingvalete), ki se mora najprej raztopiti.

Po nitroglicerinu bolečina hitro preneha. Bolnik ima hkrati občutek polnosti, toplote in utripanja v glavi. Če angina pektoris ne popusti po 5 minutah, lahko bolnik uporabi dodatni odmerek nitroglicerina. Če tudi ta ne pomaga, lahko po 5 minutah vzame še tretji nitroglicerin. Če tudi po treh nitroglicerinih napad ne mine, bolnik potrebuje zdravniško pomoč, ker gre lahko za nestabilno angino pektoris ali srčni infarkt.

Nitroglicerin preneha delovati, če je izpostavljen vlagi in sončni svetlobi, zato je uporaba omejena na nekaj mesecev po odprtju stekleničke. Bolnikom svetujemo, da imajo nekaj tablet nitroglicerina stalno pri sebi, da si lahko vedno pomagajo, če bi dobili napad – ostalega naj hranijo v hladilniku. Nitroglicerin lahko bolnik vzame tudi za preprečevanje, tj. še preden se napad razvije (če, denimo, vnaprej ve, da bo izpostavljen naporu, ki običajno izzove napad, pa se temu naporu ne more izogniti).

Delovanje gliceriltrinitrata je kratkotrajno in omejeno na nekaj minut. Da bi bolnika za dalj časa zaščitili pred napadi angine pektoris, so razvili dolgo delujoče nitroglicerinske preparate. Ti pa ob napadih angine pektoris ne pomagajo tako zelo kot gliceriltrinitrat. Dolgo delujoče nitrate (v obliki kapsul in tablet) lahko bolnik požre, nitroglicerin pa se vsrka v kri skozi črevesje. Bukalete si bolnik namesti ob dlesni, da se zdravilo vsrka skozi ustno sluznico. Precej razširjeni so nitroglicerinski obliži, iz katerih se nitroglicerin počasi sprošča in skozi kožo vstopa v telo. Obliž je treba namestiti na del telesa, ki leži višje od trebušne prepone, npr. na prsni koš.

Slaba stran nitratov je, da postanejo neučinkoviti, če so v krvi stalno prisotni. Pravimo, da se razvije toleranca. Nitroglicerin namreč širi žile s pomočjo encimskega sistema, ki se po nekaj urah izčrpa. Takrat nitroglicerin preneha delovati. Na srečo se encimski sistem hitro obnovi, če nekaj ur ni izpostavljen nitroglicerinu, zato nitrate odmerjamo tako, da vsaj 8 ur na dan v krvi ni zdravila. Več o nitratih najdete v poglavjih o zdravljenju srčnega infarkta (str. 87).

Od kratko delujočih nitratov je pri nas na voljo gliceriltrinitrat v obliki lingvalete, tablete in pršila ter izosorbiddinitrat v obliki lingvalete. Od dolgo delujočih nitratov so registrirani gliceriltrinitrat v obližih ter tabletah in kapsulah s podaljšanim sproščanjem, izosorbiddinitrat, izosorbidmononitrat ter pentaeritritiltetranitrat.

ZDRAVILA
Angised tablete z 0,5 mg gliceriltrinitrata
Dilcoran 80 tablete z 80 mg pentaeritritiltetranitrata
Imdur 60 mg tablete s 60 mg izosorbidmononitrata
Iso Mack retard kapsule z 20 mg izosorbiddinitrata
Isomonat 20 tablete z 20 mg izosorbidmononitrata
Lomilan tablete s 5 mg in 20 mg izosorbiddinitrata
Monosan 20 mg tablete z 20 mg izosorbidmononitrata
Monosan 40 mg tablete s 40 mg izosorbidmononitrata
Mono-5-Wolff 20 tablete z 20 mg izosorbidmononitrata
Mono-5-Wolff 40 tablete s 40 mg izosorbidmononitrata
Nitrobukal bukalete z 2 mg in 5 mg gliceriltrinitrata
Nitroderm TTS 10 obliž s 50 mg gliceriltrinitrata
Nitro-Dur 0,2 mg/h obliž s 40 mg gliceriltrinitrata
Nitro-Dur 0,4 mg/h obliž z 80 mg gliceriltrinitrata
Nitro-Dur 0,6 mg/h obliž s 120 mg gliceriltrinitrata
Nitroglycerin lingvalete z 0,5 mg gliceriltrinitrata
Nitroglycerin kapsule z 2,5 mg gliceriltrinitrata
Nitrolingual pršilka z 12,2 ml gliceriltrinitrata
Nitronal ampule s 50 mg gliceriltrinitrata
Nitrong tablete s 6,5 mg gliceriltrinitrata
Olicard 40 retard kapsule s 40 mg izosorbidmononitrata
Olicard 60 retard kapsule s 60 mg izosorbidmononitrata
Pektrol tablete s 40 mg in 60 mg izosorbidmononitrata
Pentoral kapsule s 50 mg pentaeritritiltetranitrata
Pentoral tablete z 80 mg pentaeritritiltetranitrata
Plodin tablete z 20 mg in 40 mg izosorbidmononitrata
Sadodil lingvalete s 5 mg izosorbiddinitrata
Sadodil retard kapsule z 20 mg izosorbiddinitrata
Sustac forte tablete s 6,4 mg gliceriltrinitrata
Sustac mite tablete z 2,6 mg gliceriltrinitrata
Tinidil lingvalete s 5 mg izosorbiddinitrata

 

2. Zdravila, ki vsebujejo nitratom sorodne učikovine

Mednje sodita molsidomin in nikorandil. Molsidomin podobno kot nitrati širi žile dovodnice, zato se več krvi zadrži v njih in manj krvi priteka v srce. S tem je srce razbremenjeno, potreba po kisiku v srčni mišici pa se zmanjša. Molsidomin uporabljamo za preprečevanje napadov angine pektoris. Poročajo, da je toleranca redkejša kot pri nitratih. Molsidomin uporabljamo predvsem kot zamenjavo za nitrate, če njihovih stranskih učinkov bolnik ne prenaša.

Tudi nikorandil razbremeni srce s širjenjem žil dovodnic. Tako zmanjša porabo kisika v srcu, poleg tega pa širi venčne arterije. Toleranca za nikorandil je v primerjavi z nitroglicerinskimi zdravili redkejša. Nikorandil uprabljamo za preprečevanje napadov angine pektoris.

ZDRAVILA
Corvaton tablete z 2 mg molsidomina
Stimokal tablete 10 mg tablete z 10 mg nikorandila
Stimokal tablete 20 mg tablete z 20 mg nikorandila

 

3. Zdravila, ki vsebujejo zaviralce beta

Zaviralci beta zmanjšujejo srčni utrip, pa tudi hitrost, s katero se srce ob posameznem utripu skrči. Poraba kisika v srcu se zato zmanjša, napadi angine pektoris ob fizičnih naporih pa so redkejši. Zaviralci beta so posebej primerni za bolnike, ki so preboleli srčni infarkt. Izogibljemo se jih, če imajo bolniki poleg angine pektoris še srčni blok, motnje v prekrvitvi udov ali astmo. Če bolnik na hitro preneha jemati zaviralce beta, se lahko angina pektoris poslabša – nastopi lahko celo srčna kap. Zato zaviralce beta ukinjamo postopoma. Več o zaviralcih beta najdete v poglavjih o visokem krvnem tlaku (str. 47), srčnem infarktu (str. 91), srčnem popuščanju (str. 84) in motnjah ritma (str. 96).

Pri nas so registrirani naslednji zaviralci receptorjev beta, ki jih naštevamo z generičnimi imeni: metoprolol, atenolol, propranolol, penbutolol, pindolol, oksprenolol, celiprolol, karvedilol in bisoprolol.

ZDRAVILA
Atenolol tablete s 50 in 100 mg atenolola
Betapressin tablete s 40 mg penbutolola
Bloxan tablete s 100 mg metoprolola
Concor 5 tablete s 5 mg bisoprolola
Concor 10 tablete z 10 mg bisoprolola
Dilatrend 25 tablete s 25 mg karvedilola
Hiperdon dražeji s 160 mg oksprenolola in 20 mg klortalidona
Inderal tablete s 40 mg in 80 mg propranolola
Inderal LA kapsule s 160 mg propranolola
Ormidol tablete s 100 mg atenolola
Propranolol tablete s 40 mg in 80 mg propranolola
Selectol tablete z 200 mg celiprolola
Tenormin tablete s 100 mg atenolola
Tenzimet tablete z 10 mg pindolola in 5 mg klopamida
Trasicor 80 tablete z 80 mg oksprenolola
Velorin tablete s 100 mg atenolola

 

4. Zdravila, ki vsebujejo zaviralce kalcijevih kanalov

Zaviralci kalcijevih kanalov širijo koronarne arterije in s tem izboljšajo oskrbo srca s kisikom. Poleg tega znižujejo krvni tlak, zato srce z večjo lahkoto črpa kri v aorto. Nekateri zaviralci kalcijevih kanalov (verapamil in diltiazem) zmanjšajo srčni utrip in hitrost, s katero se srce ob posameznem utripu skrči. Zaradi tega se poraba kisika v srcu zmanjša, napadi angine pektoris pa so redkejši in manj hudi. Zaviralci kalcijevih kanalov so posebej učinkoviti pri angini, ki nastane zaradi krča (spazma) venčne arterije. Za preprečevanje napadov angine pektoris uporabljamo samo dolgo delujoče zaviralce kalcijevih kanalov. Kombiniramo jih (razen verapamila in diltiazema) lahko z zaviralci receptorjev beta. Takšna kombinacija ima močnejši učinek. Zaviralci kalcijevih kanalov so posebej primerni za zdravljenje angine pektoris, kadar zaviralci receptorjev beta ne pridejo v poštev (pri bolnikih z astmo in motnjami v prekrvitvi okončin). Več o zaviralcih kalcijevih kanalov najdete v poglavjih o zdravljenju visokega krvnega tlaka (str. 49) in o motnjah ritma (str. 96, 97).

Na voljo so naslednji zaviralci kalcijevih kanalov, ki jih naštevamo z generičnimi imeni: verapamil, diltiazem, nifedipin, nikardipin, nitrendipin, amlodipin, lacidipin, nimodipin, nisoldipin, isradipin in mibefradil.

ZDRAVILA
Adalat kapsule z 10 mg nifedipina
Adalat Oros 30 tablete s 30 mg nifedipina
Adalat Oros 60 tablete s 60 mg nifedipina
Aldizem tablete s 60 mg in 90 mg diltiazema
Amlopin tablete s 5 in 10 mg amlodipina
Barizin dražeji z 20 mg nikardipina
Barizin forte dražeji s 40 mg nikardipina
Cordipin tablete z 10 mg nifedipina
Cordipin retard tablete z 20 mg nifedipina
Cordipin XL tablete s 40 mg nifedipina
Diltiazem tablete s 30 mg, 60 mg in 90 mg diltiazema
Isoptin RR tablete z 240 mg verapamila
Isoptin 40 tablete s 40 mg verapamila
Isoptin 80 tablete z 80 mg verapamila
Isoptin 120 tablete s 120 mg verapamila
Isoptin ampule s 5 mg verapamila
Lacipil tablete s 4 mg lacidipina
Lekoptin dražeji z 80 in 120 mg verapamila
Lekoptin mite dražeji s 40 mg verapamila
Lekoptin retard tablete z 240 mg verapamila
Lekoptin ampule s 5 mg verapamila
Nifecard tablete z 10 mg nifedipina
Nifecard retard retardne tablete z 20 mg nifedipina
Nifecard XL tablete s 30 in 60 mg nifedipina
Nifedipin tablete z 10 mg nifedipina
Nimotop tablete s 30 mg nimodipina
Nimotop S tablete s 30 mg nimodipina
Posicor tablete s 50 mg in 100 mg mibefradila
Syscor tablete s 5 mg nisoldipina
Syscor 10 tablete z 10 mg nisoldipina
Tarfa kapsule s 180 mg verapamila in 2 mg trandolaprila
Tenzipin retard tablete s 5 mg isradipina
Unipres 10 tablete z 10 mg nitrendipina
Unipres 20 tablete z 20 mg nitrendipina
Verapamil tablete z 80 mg in 120 mg verapamila
Verapamil ampule s 5 mg verapamila

 

5. Zdravila, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino in sorodna zdravila

Acetilsalicilna kislina se uporablja kot zaviralec zlepljanja trombocitov in tako zavira nastajanje in veeanje krvnih strdkov v koronarnih arterijah. Zadošea 350 mg dnevno, obstajajo pa tudi študije, ki so dokazale ueinkovitost dnevnega odmerka 100 mg. Ueinkovitost Aspirina je dokazana v številnih študijah. Ne smejo ga jemati bolniki, ki imajo ulkusno bolezen želodca ali dvanajstnika. Poveeuje možnost nastanka krvavitve iz zgornjih delov prebavil.

Poleg znanega Aspirina obstajajo preparati acetilsalicilne kisline z dodatkom alkalnih snovi, ki zmanjšujejo delovanje zdravila na želodeno sluznico. Tak preparat je Andol, ki obstaja v tableti 100 mg. Imamo pa še Baludon (ta preparat vsebuje mikrokroglice in tako zmanjša vplive na sluznico prebavil), ki je na razpolago v 500-miligramski obliki – zadošea 250 mg dnevno.

Tiklopidin je podobno kot acetilsalicilna kislina sredstvo, ki zmanjšuje zlepljanje trombocitov. Predpisujemo ga 250 mg na 12 ur. Uporabljamo ga, ee bolniku zaradi želodene razjede ne smemo predpisati zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino.

Abciximab (komercialno ime je Reo Pro) je predstavnik zelo ueinkovitih preparatov, ki prepreeujejo vezavo med trombociti in nastanek krvnega strdka. Ta zdravila najveekrat uporabimo med poskusom mehanienega širjenja koronarne arterije. Nevaren zaplet pri tem posegu je nastanek krvnega strdka, ki lahko povsem zapre prej samo zoženo arterijo. Posledica je lahko sreni infarkt z vsemi, tudi najhujšimi posledicami. Dosti od teh komplikacij je prepreeila prav uvedba te skupine zdravil.

ZDRAVILA
Acetysal tablete s 300 mg in s 500 mg acetilsalicilne kisline
Albol tableta s 300 mg acetilsalicilne kisline
Andol 100 tablete s 100 mg acetilsalicilne kisline
Andol tablete s 300 mg acetilsalicilne kisline
Aspirin 100 tablete s 100 mg acetilsalicilne kisline
Aspirin 500 tablete s 500 mg acetilsalicilne kisline
Aspirin direkt žvečljive tablete s 500 mg acetilsalicilne kisline
Aspirin protect 100 tablete s 100 mg acetilsalicilne kisline
Baludon tablete s 500 mg acetilsalicilne kisline
Nu-Seals 75 tablete s 75 mg acetilsalicilne kisline
Nu-Seals 300 tablete s 300 mg acetilsalicilne kisline
Persantin tablete s 75 mg dipiridamola
Tagren tablete s 250 mg tiklopidina

 

6. Zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi (antikoagulantna zdravila)

Antikoagulantna zdravila so pomembna pri preprečevanju nastanka in širjenja krvnega strdka v koronarni arteriji. Prejšnja skupina zdravil vpliva na krvne ploščice (trombocite), antikoagulantna zdravila pa vplivajo na plazemske dejavnike, ki povzročajo strjevanje krvi. Med nestabilno angino pektoris redno uporabljamo heparin. Do sedaj smo to zdravilo dajali v stalni infuziji in ob tem kontrolirali njegovo učinkovanje s pogostimi kontrolami krvi. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo heparinski preparati z nizko molekularno težo (npr. dalteparin). Prednost teh je v dajanju pod kožo dvakrat dnevno, kontrole krvi niso potrebne, učinkovitost pa je enaka kot pri heparinu, ki se daje v trajni infuziji.

Zdravljenje s heparinom dokazano zmanjšuje nevarnosti nestabilne angine pektoris (nastanek srčnega infarkta, nenadne smrti) in to bolj kot samo zdravljenje z Aspirinom. Najboljše rezultate pa je v študijah pokazalo kombinirano zdravljenje s heparinom in Aspirinom. Antikoagulantna zdravila, ki jih dajemo skozi usta (npr. varfarin) med nestabilno angino pektoris, ne pridejo v poštev, čeprav so pokazala zmerno pozitivne učinke. Nevarnost antikoagulantnih zdravil so krvavitve in nagnjenost bolnika h krvavitvam, zato heparina ne bomo dajali med aktivno krvavitvijo (npr. iz prebavil) ali neposredno po njej. Do krvavitev pride pri 10 % zdravljenih bolnikov, vendar do resne krvavitve samo v 2 %. Pojavila so se že nova zdravila, ki obetajo še boljše učinkovanje na krvne strdke z manj komplikacijami (npr. hirudin, hirulog), vendar še niso pripravljena za širšo klinično uporabo. Več o zdravilih, ki preprečujejo strjevanje krvi, glej v poglavju o antikoagulantnem zdravljenju srčnih bolnikov (str. 145).

ZDRAVILA
Fragmin ampule z 2.500, 5.000 in 10.000 enot dalteparina
Frahepan injekcije ampule s 3.000 enot certroparina
Fraxiparine injekcijske brizge z 0,3 ml, 0,6 ml in 0,8 ml nadroparina
Heparin ampule s 25.000 enot heparina
Innohep brizge z 0,35 ml in z 2 ml tinzaparina

Aleš Žemva, Matija Horvat

Založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Nazaj >>


Sledite nam