fbpx

Ali znamo brati laboratorijske izvide?

Zanimivo, Zdravje in bolezni

Preberite si nekaj osnovnih napotkov za branje laboratorijskih izvidov in nasvetov kako skrbeti za svoje zdravje…

Laboratorijski izvid je list papirja z imenom, ter razpredelnico s kraticami in različnimi številkami, ki pa laiku ne povedo kaj dosti.

Zdravniki nas pošiljajo v laboratorij, kot v pomoč pri diagnostiki naše bolezni. Naši simptomi, laboratorijske vrednosti ter morebitne dodatne raziskave pomagajo ustvariti celotno sliko bolezni.

Referenčne vrednosti

To so številke, ki nam povedo v katerem območju se gibljejo posamezne vrednosti pri večini zdravih ljudi in so največkrat podane v obliki od – do. Te vrednosti veljajo za 95% ljudi in so orientacijske. Razlikujejo se od laboratorija do laboratorija (zaradi različnih aparatov in tehnik). Nanje vpliva rasa, spol, starost, v katerem delu dneva ste šli na odvzem krvi, ste pred tem kaj jedli, prisotnost stresa, biološki ritem (na primer menstrualni ciklus), nosečnost in uživanje zdravil.
Bolj kot referenčne vrednosti, pri posameznih preiskavah zdravnikom več pove ali te vrednosti padajo ali rastejo. Zato pri določenih boleznih naročijo odvzem krvi večkrat, lahko tudi vsak dan. Takšna praksa je pogosta, ko smo v bolnišnici. Ker se povprečne/referenčne vrednosti od laboratorija do laboratorija razlikujejo, upoštevajte tiste, ki jih imate napisane na izvidu. Vsako malenkostno odstopanje ni nevarno. Prav tako laboratorijski izvidi redko koristijo brez predhodno opravljenega zdravniškega pregleda. Če ste v skrbeh, kontaktirajte zdravnika, ki ima vaše prejšnje izvide in jih bo lahko primerjal. Prav tako pa najbolje pozna vaše zdravstveno stanje in vam ustrezno svetuje.

Dobro je poznati osnove, saj smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje zdravje.

Kaj lahko naredimo za zdravo kri?

Kri potuje skozi naše celo telo, zato je tudi stanje krvi lahko odsev naše skrbi za zdravje.

forest-jogger-jogging-4171

Telesna vadba: V vsaki starosti je pomembna telesna aktivnost. Z gibanjem in športnim treningom vzpodbudimo k boljšemu delovanju pljuča, srce in ožilje s tem pa tudi sistem za prenos kisika. Tako bo vsaka celica v telesu bolje preskrbljena s kisikom.S tem lahko zavremo celo proces staranja. Gibajte se! Pomembno je, da se ukvarjate s športom v katerem uživate.

Zdrava prehrana: Zelo pomembna je uravnotežena prehrana. Z njo zadostimo potrebam telesa po energiji in snoveh, ki jih samo ne more izdelati. Prav tako je pomembno zadostno uživanje tekočine, vsaj 2 litra dnevno, najbolje vode ali nesladkanega čaja.

Dovolj železa: Železo je pomembna sestavina krvnega barvila hemoglobin, ki po krvi prenaša kisik. Če ga ni možno dovoljhealthy-lunch-meal-fruits-medium zagotoviti s prehrano, vam lahko zdravnik predpiše nadomestke, ki vsebujejo železo.

Živila z veliko železa: meso, drobovina, ribe in lupinarji, vsi polnozrnati proizvodi, stročnice (fizol, grah, leča), krompir, buče, orehi, proso, itd..

Razlaga izvidov

Er/Eri/Erci Eritrociti –prenašanje kisika in CO2 po telesu; Povprečna vrednost: 4,2-6,3 1012/L krvi

Povečano število eritrocitov se pojavi se pri kroničnih pljučnih boleznih z moteno oskrbo s kisikom.

Anemija ali slabokrvnost nastopi zaradi pomanjkanja železa, kroničnih bolezni, krvavitev, zdravil, bolezni več organov.

Kri EritrocitiFizikalen vzrok za povečano število eritrocitov pa najbolj poznajo planinci, saj je v visokogorju na razpolago premalo kisika. Vsebnost eritrocitov se bo posledično povečala, da bo telo lahko dobilo zadostno količino kisika. O navideznem povišanju pa govorimo tudi takrat, ko pride do velike izgube tekočine (močno potenje, bruhanje, driska).

Najpogostejši vzrok za slabokrvnost je pomanjkanje železa. Razloge za anemijo vedno ugotavlja zdravnik, saj je vzrok lahko v resnejšem obolenju.

Leu/Lkci/WBC Levkociti –obramba našega telesa; Povprečna vrednost: 4,0-10,0 109/L krvi

Povečanje število levkocitov (levkocitoza) najpogosteje nastane zaradi okužb, največkrat bakterijskih.
Drugi možni vzroku so akutne zastrupitve, krvavitve, alergije in levkemije.

Zmanjšano število levkocitov (levkopenija) kaže lahko na virusno okužbo, lahko pa tudi na malarijo in tifus.

Enako se zgodi pri poškodbi kostnega mozga zaradi obsevanja ali pri jemanju nekaterih zdravil (zdravljenje nekaterih vrst raka).

Tro/Tr Trombociti –igrajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi; Povprečna vrednost: 140-340 109/L krvi

Do povečanja trombocitov pride po težkih okužbah ali tumorjih, po operacijah in poškodbah z veliko izgubo krvi.

Do zmanjšanja pride zaradi motenj pri njihovi proizvodnji, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitamina B12, poškodb pri obsevanju ali zaradi jemanja določenih zdravil.

Po operaciji se število krvnih celic povečuje in doseže najvišjo vrednost nekje 7. do 20. dan. Zato mora marsikdo prejemati terapijo proti strjevanju krvi (atnikoagulantno terapijo) ali v obliki injekcij, ki si jih aplicirate v podkožje okoli popka, ali v obliki tablet, o tem odloča zdravnik.

SR Sedimentacija (usedanje) krvi -Spontano sesedanje eritrocitov; Povprečna vrednost: do 15 mm/h

Kaže na to, da je nekje v telesu kronično ali akutno vnetno žarišče. Za povečano sedimentacijo je lahko veliko nevarnih in nenevarnih sprememb; virusne ali bakterijske okužbe, kronična vnetja, kot so revmatska obolenja, poškodbe jeter ali pa tumorska obolenja.

Se pojavi le redko, pri nekaterih boleznih krvi.

Nekje od 60. leta starosti dalje se lahko pojavijo povečane vrednosti, ki pa niso znak bolezni. Fiziološko je lahko povišan tudi pri nosečnosti in menstruaciji.
Na sedimentacijo vplivajo tudi zdravila kot so antirevmatiki, kortizon ali aspirin.

Hb Hemoglobin –sestavni del eritrocita, v njem je večina železa, ki ga ima človeško telo; Povprečna vrednost: 120-180 g/L krvi

Predvsem v primerih anemije zaradi pomanjkanja železa.

Ht – odstotek, ki ga v volumnu polne krvi predstavljajo eritrociti; Povprečna vrednost za mošk: 0,37-0,54 opekline, dehidracija, bruhanje, nekatere bolezni krvi slabokrvnost, pomanjkanje železa, bolezni jeter, izguba krvi

MCV- povprečen volumen eritrocita 81-94 fL Povečana vrednost nam pokaže, da so eritrociti večji od normalnih, na primer pri anemiji, povzročeni z pomanjkanjem B12 ali folne kisline, alkoholizmu… Zmanjšana vrednost nam pokaže, da so eritrociti manjši od normalnih, na primer pri anemiji zaradi pomanjkanja železa.

MCH- povprečna količina hemoglobina v eritrocitu 26-32 pg

Pomanjkanje folata, vitamina B12 kronične bolezni, pomenjkanje železa…

MCHC- povprečna koncentracija hemoglobina v volumnu eritrocitov 310-350g/L Povečane vrednosti opazimo, ko je hemoglobin bolj koncentriran v eritrocitu, kot na primer pri avtoimuni hemolitični anemiji kronične bolezni s slabokrvnostjo, pomanjkanje železa

MPV- povprečni volumen trombocita 7,8-11, fL

Povečan volumen trombocitov kaže na povečano produkcijo v kostnem mozgu zaradi povečane destrukcije, avtoimunih bolezni.

Manjši povprečni volumen trombocitov v krvi je pri zmanjšani proizvodnji v kostnem mozgu in starejših trombocitov v krvi.

Slovar
Eritrociti- rdeče krvne celice
Levkociti –bele krvne celice
Trombociti – krvne ploščice
Akutno – stanje ali bolezen s hitrim nastopom in kratkim potekom
Kronično – stanje ali bolezen s postopnim nastankom preko več mesecev in dolgotrajnim potekom ki traja tudi več let ali celo doživljenjsko

Članek je bil napisan maja 2015. Orientacijske referenčne vrednosti se spreminjajo.


Sledite nam