fbpx

Ali se vaš otrok nerad uči? Ali se zna SAMostojno učiti – in se tudi NAučiti?

Družina, Zanimivo

Dejavnost izobraževanje je smiselna takrat, ko imamo pred sabo jasen cilj, jasen načrt in jasno pot.

Učenje ≠ Prisila: takrat, ko VEM, ZAKAJ se učim.
Učenje -> Zabava: takrat, ko mi OLAJŠA pot do cilja.
Učenje = lahko: takrat, ko se ZNAM učiti.

Dejavnost izobraževanje je smiselna takrat, ko imamo pred sabo jasen cilj, jasen načrt in jasno pot do uresničitve načrta. Isto velja za učenje: s konkretnim ciljem, načrtom in načinom učenja se nam povrne volja, da se učimo. Vzemimo za primer zelo obsežno snov. Ko jo razdelimo na manjše enote, se izniči občutek, da je snovi preveč in da je učenje nesmiselno.

Glavnina človekovega vedenja vodi k ciljem, ki so povezani z zadovoljevanjem potreb, zato je pomembno, da učenje povežemo s smiselnim ciljem. Ciljna usmerjenost pri učenju tako poveča motivacijo za učenje.
Na delovanje v smeri cilja pa pomembno vpliva tudi čustveno doživljanje učne situacije – če se čutimo sposobne in smo prepričani o lastni učinkovitosti, si bomo izbirali bolj realne cilje, ustreznejše strategije in bomo bolj vztrajni. Zmerna količina negativnih čustev sicer lahko aktivira posameznikovo energijo in pozornost, velikokrat pa negativna čustva ohromijo posameznika in njegovo voljo za doseganje cilja.

Včasih pa se nam ne da učiti, ker je snov res dolgočasna. Bolj zanimivo si jo lahko naredimo tako, da se jo učimo v paru, v skupini, da uporabljamo računalnik, več različnih barv, pogledamo videoposnetke v zvezi s snovjo, da vsebino slikovno prikažemo, lahko si jo v mislih predstavljamo ipd.

Mnogi otroci se ne znajo učiti: berejo besedilo in si ga skušajo zapomniti na pamet, že po nekaj vrsticah pa jim misli uidejo drugam in učinka učenja ni od nikoder. Tem otrokom je potrebno predstaviti paleto učnih strategij, ki jih lahko uporabljajo pred, med in po učenju. Veliko otrok tudi ne prepozna, katere strategije so bolj uporabne pri učenju ene snovi in katere pri učenju neke druge snovi.
Poučevanje učnih strategij med drugim spodbuja učenčevo odgovornost za učenje: učenec, ki pozna različne strategije in jih uporablja glede na snov in učni cilj, je bolj aktiven v učnem procesu, skuša učne probleme rešiti sam in prevzema odgovornost za doseganje cilja.

Dober učenec je torej vešč v postavljanju smiselnih, ustreznih učnih ciljev, v načrtovanju časa za učenje ter v poznavanju in rabi različnih učnih strategij.
Če naj bo otrok ali mladostnik splošno poučen in razgledan, mora v prvi vrsti vedeti, kako se učiti in spoznavati svet okrog sebe. Če naj uspešno deluje v svetu nenehnih in hitrih sprememb, se mora naučiti usmerjati lasten proces učenja.

Za konec pa še citat o tem, kako pomembno je, da informacije ne le pasivno sprejemamo, ampak jih tudi obdelamo:

»Naučimo se
10 % tistega, kar preberemo
20 % tistega, kar slišimo
30 % tistega, kar vidimo
50 % tistega, kar vidimo in slišimo
70 % tistega, kar predebatiramo
80 % tistega, kar izkusimo
95 % tistega, kar učimo druge.«
William Glasser

Več o učenju si lahko preberete v knjigi S. Pečjak in A. Gradišar: Bralne učne strategije, na Inštitutu za osebni razvoj C. A. R. pa organiziramo delavnice Učenje učenja za otroke.

Postavite pa nam lahko tudi vprašanje na MON forumu: Starši, učitelji in učenci.

Tina Milharčič, univ. dipl. psih., www.institutcar.si


Sledite nam