fbpx

Ali res znamo ločiti zdravo prehrano od nezdrave?

Prehrana, Življenjski slog

O zdravi prehrani je danes veliko govora. Pa res vemo kaj je zdrava prehrana?

Mešana prehrana

Človek brez hrane in vode ne more živeti. Vendar pa ni vseeno kakšno hrano zaužijemo. Pomembno je, da uživamo zdravo, uravnoteženo prehrano in da jo znamo tudi ustrezno prilagoditi glede na življenjska obdobja in način življenja (starost, spol, ekonomski položaj, poklic, morebitne bolezni, telesna aktivnost, …).

Zdrava prehrana omogoča optimalni psihofizični razvoj, dobre intelektualne sposobnosti, vitalnost, poveča splošno odpornost in delovno storilnost. Zdrava , uravnotežena prehrana pomeni vnos vseh potrebnih hranilnih snovi ter ustrezno energijsko vrednost hrane (SZO – do 2,5 kcal/ml hrane, pri debelosti celo pod 1 kcal/ml hrane).

Načela zdrave prehrane

Mešana prehranaHrana mora po energijski in biološki vrednosti ustrezati priporočenim normativom. Prehrana oz.potreba po hranilnih snoveh je odvisna od spola, starosti, teže in vrste dela, letnega časa in zunanje temperature.

Hrana mora biti pravilno razporejena čez dan. Priporočajo 5 dnevnih obrokov, enakomerno razporejenih čez dan. Hranjenje v enem ali dveh obrokih je nepravilno, ker obremenjuje želodec in otežkoča prebavo, slabše se izkoristijo hranilne snovi, po obroku pade delovna storilnost, ker je vsa aktivnost telesa usmerjena v prebavo.

Hrana mora imeti primerno nasitno vrednost. Živila, bogata z beljakovinami – predvsem meso, sir, stročnice se zadržujejo v želodcu dalj časa kot ostala živila; povzročajo večje izločanje želodčnega soka, zato je njihova nasitna vrednost večja.

Hrana naj ustreza prehranskim navadam ljudi. Videz, vonj in okus hrane pomagata pri oblikovanju navad za posamezno vrsto hrane. Pomembno je, da že v predšolskem obdobju navajamo otroka na zdrav in racionalen način prehranjevanja.

Hrana naj daje občutek zadovoljstva in dobrega počutja ob jedi in po njej. K temu prispevajo predvsem okus, vonj, temperatura in videz hrane. K večjemu zadovoljstvu prispeva tudi urejen prostor – jedilnica, primeren pribor, posoda in dekoracija.

Hrana naj ne bo enolična, ampak čimbolj pestra.

Upoštevati moramo tudi stroške prehrane. Nekatera živilia lahko zamenjamo s cenejšimi, pri tem pa ohranimo približno isto zelenjavni sendvičenergijsko in biološko vrednost (npr.100g surovega masla lahko zamenjamo s 100 g masti, s 100 g margarine, 85 g olja ali 120 g slanine).

Hrana mora biti higiensko neoporečna. Hrana ne sme vsebovati zdravju škodljivih mikrobov, njihovih toksinov ali drugih škodljivih snovi. Pozorni moramo biti tudi pri pripravi hrane.

Živila, trgovinski prostori in skladišča morajo biti zavarovani pred raznimi zajedavci z uporabo metod, ki bodo preprečile vdor škodljivcem, zdravju človeka pa ne bodo škodovale.

Hrana mora biti pravilno konzervirana, saj tako izgubi pri pridelavi najmanj hranilnih snovi. Hrano lahko konzerviramo na več načinov. Delno lahko konzerviramo s hlajenjem in zamrzovanjem, z vkuhavanjem in zgoščevanjem (koncentriranje), s sušenjem, kvašenjem in mariniranjem. Trajno lahko konzerviramo s pasterizacijo, sterilizacijo, precejanjem, prekajevanjem, z dodajanjem raznih kemičnih spojin, z osvetljevanjem živil z UV žarki, z radioaktivnim sevanjem ter s sladkanjem ali soljenjem.

Konzerve morajo biti shranjene v hladnih prostorih, varne pred zamrzovanjem, v suhem, temnem, čistem in zračnem prostoru. Pokvarjena konzerva ima napihnjeno obliko in ni primerna za uživanje.

Hrana mora biti pravilno pridelana, ustrezno shranjena, transportirana in ne nazadnje tudi pravilno pripravljena. Pri vsem tem ima pomembno vlogo material v katerega so pakirana ali zavita posamezna živila. Ločimo transportno in prodajno embalažo. Naloga transportne je, da zavaruje blago na poti od proizvajalca do skladišča trgovine. Naloga prodajne embalaže pa je, da dobi kupec blago higiensko neoporečno in v polni vrednosti; obenem pa s svojo obliko vabi kupca. Materiali za pakiranje so: les, papir, karton, steklo, tekstil, plastične snovi, aluminijeva pločevina, itd.

Osnovne zahteve embalaže so:

  • Ustrezati mora higienskim predpisom, ki veljajo za promet določenega živila
  • Ne sme vplivati na okus, vonj ali barvo živila
  • Primerno mora varovati živila pred različnimi vplivi in poškodbami

Embalaža za enkratno uporabo mora v naravi zlahka razpasti. Le-ta je iz higienskega vidika tudi najbolj primerna.

Tudi prodajalne z živili morajo zadostiti določenim kriterijem in sicer: če je le možno naj stojijo na senčni strani, ne preblizu ceste, da prah ne dosega živil, okna in vrata naj dobro tesnijo, zračenje mora biti tako urejeno, da je črpanje zraka na tisti strani, kjre je čist in hladen. Večji lokali naj imajo večji nadstrešni protor ali predprostor, da je mogoča uporaba vozičkov, prelaganje v kartone,… Najprimernejša je prodaja v pritličju. Živila morajo biti zaščitena pred neposredno sončno svetlobo. Močno odišavljena pralna sredstva, kemikalije, strupi (ki niti ne sodijo v trgovino z živili) morajo biti ločeni od živil.

Vsa živila morajo biti opremljena z deklaracijo, ki poleg imena živila vsebuje tudi osnovne podatke o kakovosti, podatke o proizvajalcu, količini, zahteve za shranjevanje živila, datum proizvodnje in do kdaj je živilo obstojno, podatke o morebitnih dodatkih in če je potrebno tudi navodilo za pripravo in kdo je odobril proizvodnjo. Pri dietnih (in tudi drugih) izdelkih mora biti navedena hranilna vrednost v joulih. Pri zelo majhnem živilu so lahko nekateri podatki na velikem skupnem ovoju.

Sistem analiz tveganja in določanja kričnih kontrolnih točk – HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point): ta sistem priporoča mednarodna organizacija FAO/WHO Codex Allimentarius, ker meni, da je najuspešnejša metoda za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo s hrano. HACCP je sistematičen pristop, ki obsega vse vidike higienske ustreznosti ali neoporečnosti živil, od faze surovin, rasti, žetve, proizvodnje, distribucije, prodaje, do uporabe končnih izdelkov.

Bi se radi posvetovali s strokovnjaki ali le delili svoje izkušnje? Vabljeni k obisku naslednjih forumov: PrehranaPrehrana in varnost živilPrehrana, rekreacija in oblikovanje telesa.

Literatura:

  1. Kodele M.: Hranoslovje, Ljubljana, DZS, 1987
  2. Kraker Starman A.: Higienski minimum, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1999
  3. Nerima A.: Higiena prehrane in živil, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1959
  4. dr. Maučec Zakotnik J., Koch V, Pavčič M., dr. Hrovatin B.: Manj maščob več sadja in zelenjave: zdravo prehranjevanje s pomočjo prehranske piramide, Ljubljana, CINDI Slovenija, 2001

Sledite nam