Alergije ali preobčutljivosti na alergene

Bolezni, Človeško telo, Prehrana, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Alergije so preobčutljivostne reakcije oz. preobčutljivost imunskega sistema na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Snovi, ki povzročijo alergijski odziv, se imenujejo alergeni in v telo vstopijo z vdihanim zrakom, zaužito hrano ali skozi kožo. Bolezen se razvije, ko je oseba izpostavljena točno določeni snovi, na katero je alergična.

Nastanek alergije

Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, ki poškodujejo telesna tkiva. IgE so protitelesa, ki delujejo kot del imunskega sistema, in sicer kot obramba pred tujki. Ko je človek z nagnjenostjo k alergijam prvič izpostavljen potencialnemu alergenu (delček prahu, rastlinski pelod, zdravilo, hrana) ta oseba postane občutljiva. Telo zaznava potencialni alergen kot tujo snov in proizvaja specifična IgE protitelesa, ki se vežejo na mastocite na koži, dihalni sistem in prebavni trakt ter na bazofilce (vrsto belih krvnih celic) v krvnem obroku. Ob naslednji izpostavljenosti ta vezana IgE protitelesa prepoznajo alergen in povzročijo, da bazofilne celice začnejo sproščati histamin in druge snovi, kar povzroči alergijsko reakcijo, ki se začne na mestu izpostavljenosti.

Imunoglobulin E (IgE) spada v razred protiteles (imunski proteini), ki so značilni za alergijske reakcije. Običajno se v krvi nahajajo v zelo majhnih koncentracijah.

Alergija je gensko pogojena bolezen. Če sta oba starša alergika, je verjetnost, da bo alergik tudi otrok, od 60 – 70 odstotna. Če je alergik eden od staršev ali sorojenec, se ta možnost precej zmanjša. V večji nevarnosti, da zbolijo za alergijo, so tudi otroci kadilk.

Diagnosticiranje alergije in pogostost bolezni

Testiranje alergij je običajno sestavljeno iz panela najpogostejših alergenov na katerega vas lahko testiramo (hrana, živalska dlaka, vrste trave, itd.). Druge vrste testov alergije se lahko izvajajo tako, da je oseba pod skrbnim zdravniškim nadzorom izpostavljena različnim snovem (kožni testi). Test za določanje IgE protiteles se lahko izvede tudi za spremljanje imunoterapije ali za potrditev ali je otrok prerasel alergijo. Test lahko uporabljamo le za splošno uporabo, ker koncentracija IgE protiteles ne korelira resnosti alergijske reakcije in oseba, ki je alergijo že prerasla ima lahko še več let pozitivna IgE protitelesa.

Alergijske reakcije so zelo individualne. Lahko so blage ali hude, odvisne so od izpostavljenosti alergenu, sčasoma se lahko tudi poslabšajo. Reakcije so lahko tudi usodne.

Rezultate testiranja je treba pazljivo interpretirati. Tudi če je test negativen, še vedno obstaja majhna možnost, da ima oseba alergijo. In obratno – pozitiven test še ne pomeni, da se bo pri osebi sprožila alergijska reakcija, ko je izpostavljena določenim snovem. Zato običajno alergolog naroči še dodatna testiranja za dokončno potrditev diagnoze – celokupna vrednost IgE protiteles ali rdečo in belo krvno sliko (zlasti prisotnost bazofilcev in eozinofilcev).

alergija alergen diagnostika testiranje Medicare PLUS

Vrste alergij

1. Alergije so lahko sezonske (stanje se poslabša v določenih obdobjih leta; kot so spomladi alergije na cvetni prah) ali trajne (alergije se pojavljajo skozi celo leto). Ko telo pride v stik s snovjo na katero ste alergični, imunski sistem meni, da je ta nevarna in začne sproščati histamin.

2. Akutne in kronične

Med oblikami alergij razlikujemo tudi glede na to, kakšen je stik z alergenom. Akutne alergijske oblike povzročajo snovi, s katerimi telo ni v nenehnem stiku, občasen stik z njimi pa povzroči senzibilizacijo, in sicer na koži, očeh, nosu, dihalih in črevesju.

Kronične alergijske oblike nastopijo, če alergen vsakodnevno vnašamo v telo s hrano, ali pa je telo s takšnimi snovmi v trajnem stiku. Občutljivost lahko povzroči tudi snov, ki je ves čas v telesu (denimo sev glivice ali amalgamska zalivka). Kontaktne alergije potekajo na celični ravni in v takšnih primerih so imunološki odgovori drugačni. Najpogostejši povzročitelji so kovine (nikelj, krom, kobalt), guma, kozmetična sredstva, snovi za dezinfekcijo in različne rastlinske snovi, če pridejo v neposreden stik s kožo. Predvsem pri astmatikih nastopajo kombinirane oblike alergij. Psevdoalergije so oblike alergij, pri katerih se alergijska reakcija sproži praviloma šele pri večji količini alergene snovi. To zlasti velja za hrano s kemijskimi dodatki, ki jih normativi sicer dovoljujejo, v živilih pa jih je najti v precejšnjih količinah.

3. Pogostejše oblike alergij so:

  • konjunktivitis in druge alergije oči,
  • rinitis in rinokonjunktivitis,
  • alergijska astma,
  • alergijski bronhioloalveolitis,
  • atopijski dermatitis,
  • kontaktni dermatitis,
  • akutna urtikarija in angioedem,
  • kronična urtikarija in angioedem,
  • alergija na pike žuželk,
  • prehranska alergija, psevdoalergija in intoleranca,
  • oralni alergijski sindrom,
  • alergija na zdravila,
  • anafilaksija.

Vsaka od teh alergij ima glede na vzroke in mehanizme bolezni svojo alergijsko in nealergijsko obliko. Alergijske oblike bolezni lahko potekajo ob aktivnosti protiteles IgE ali na podlagi drugih tipov alergije, alergo­log pa je tisti, ki mora razločevati med temi različicami bolezni. Poznavanje procesov je pomembno zato, ker je zdravljenje in zlasti preprečevanje takih variant bolezni različ­no.

Znaki alergije

Sproščanje histamina lahko povzroči različne simptome: kožni izpuščaji, glavobol, kihanje, kašljanje, srbenje in mravljinčenje v ustih, izcedek iz nosu, koprivnica, dermatitis, ekcem, rdeče in srbeče oči, oteklina, slabost in driska. Najhujša reakcija, znana kot anafilaksija, je lahko življenjsko ogrožujoča.

Če se alergen sproži, kadar neko snov vdihnete, bo reakcija verjetno vplivala na oči, nos in pljuča. Če alergen zaužijete, je večja verjetnost, da se simptomi sprožijo v ustih, želodcu in črevesju.

Dejavniki, ki vplivajo na pogostost bolezni

Na pogostost alergijskih bolezni vplivajo starost, spol, rasa, genetski dejavniki, kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, onesnaženje zraka, pogostost in vrsta okužb ter prehrana. Pri nekaterih se znaki alergije pojavijo takoj po stiku z alergenom, pri drugih šele po več urah in pri tretjih morda šele čez več dni.

V primeru težav se svetuje pregled pri alergologu, ki pomaga določiti resnost in vzrok težave. Prav tako bo svetoval primerno testiranje (krvni test ali nakožni test). Zdravila in imunoterapija lahko težave olajšajo. Prav tako pa so pomembne tudi spremembe v domačem okolju.

 

RSS Ustavi se!

  • Kako sem se in se soočam s svojimi strahovi
    Z znanjem za življenje in vsakodnevnim delom na sebi sem se uspela osvoboditi tudi največjih frustracij in strahov
  • Vonj oceana, nežen vetrič in mir – 5-minutni odklop
    V mnogih literaturah je stresni odgovor zložen v predalčke – stopnja ena, dva, tri itd. Vendar to je le teoretična interpretacija stresnih reakcij, ki pa se od posameznika do posameznika razlikuje.
  • C4
    Takratna izguba službe in nenadna smrt očeta so me pretresli do temeljev. V vrtincu zame že tako prehitrega življenjskega tempa, ki me je pogoltnil, in dodatnega šoka nisem mogla več dihati ...
  • Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
    Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.