fbpx

Acetilsalicilna kislina in njena zdravilna moč

Zanimivo

Ko sta Hipokrat in Galen ženskam predpisovala žvečenje korenine bele vrbe za blaženje porodnih bolečin, nista niti slutila, da bela vrba v sebi skriva izjemno zdravilno snov – salicin.

S preučevanjem te kemične snovi so znanstveniki odkrili njeno izrazito dražilno delovanje, zato so to skušali odpraviti z dodajanjem drugih kemičnih skupin. Z dodatkom acetilnega ostanka je nastala današnja acetilsalicilna kislina, aktivna sestavina aspirina, andola, cardiopirina in drugih zdravil, pomembnih pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni.

Delovanje acetilsalicilne kisline

Osnovni učinek acetilsalicilne kisline je zaviranje sinteze prostaglandina, kemične spojine, ki deluje patološko in povzroča vnetja. Kot kemični prenašalci se prostaglandini izločajo med vnetjem in veljajo za glavne povzročitelje pojava kliničnih znakov vnetja. Acetilsalicilna kislina zavira njihovo delovanje in deluje na več načinov:
• analgetično – omili bolečino,
• protivnetno – blaži vnetje,
• antipiretično – zniža povišano telesno temperaturo,
• antiagregacijsko – preprečuje zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) oziroma strjevanje krvi in nastanek strdkov.

Zaradi tako obširnega spektra delovanja jo danes uporabljamo pri številnih zdravstvenih težavah – glavobolu, zobobolu, menstrualnih bolečinah, bolečinah in povišani telesni temperaturi ob vnetju ali prehladu in podobno.

Acetilsalicilna kislina varuje tudi srce in se pogosto uporablja pri preprečevanju in zdravljenju tromboze. Trombociti, krvne ploščice, ki pomagajo ustaviti krvavitev ob poškodbi krvne žile, sodelujejo tudi pri nastanku krvnih strdkov v žilah, ki ovirajo pretok krvi in lahko povzročijo srčno ali možgansko kap. Zato acetilsalicilno kislino posebej priporočajo kot preventivo ali pri zdravljenju nestabilne in stabilne angine pektoris, akutnega srčnega napada in ishemične možganske kapi ter trombembolije po operativnih posegih.

Učinkovitost acetilsalicilne kisline je odvisna od zaužitega odmerka, zato se je pred uporabo dobro posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Običajno jo predpišejo v nižjih odmerkih, v visokih protivnetnih odmerkih pa le redko, predvsem ob revmatoidnem artritisu.

V zadnjih letih potekajo intenzivne raziskave še enega učinka acetilsalicilne kisline. Zaradi domneve, da lahko omeji pretok krvi v rakavih celicah, se preučuje njen vpliv na rast in metastaziranje rakavih celic, vendar na končne ugotovitve še čakamo. Tovrstni vpliv acetilsalicilne kisline najpogosteje omenjajo v povezavi z rakom debelega črevesa, prostate in jajčnikov.

Previdnostni ukrepi

Ker se acetilsalicilna kislina absorbira v želodcu in zgornjem delu tankega črevesa, je ne priporočamo ljudem z ulkusom v prebavilih, ker viša tveganje za gastrointestinalno krvavitev.
Ker se presnavlja v jetrih, jo odsvetujemo ljudem z okvarjenim delovanjem jeter. Izloča se z urinom, zato je ne priporočamo ljudem z okvarjenim delovanjem ledvic, saj lahko dodatno poveča tveganje za okvaro ali akutno odpoved ledvic. Previdni moramo biti tudi pri splošni preobčutljivosti telesa na druge salicilate ali nesteroidna protivnetna zdravila ter pri alergijskih boleznih.

Literatura:

Rothwell, P. M. et al. 2016. Effects of aspirin on risk and severity of early recurrent stroke after transient ischaemic attack and ischaemic stroke: time-course analysis of randomised trials. 388: 365–75.

Cook, N. R. et al. 2013. Alternate-Day, Low-Dose Aspirin and Cancer Risk: Long-Term Observational Follow-up of a Randomized Trial. Ann Intern Med. 159 (2): 77–85.

Choe K. S. et al. 2012. Aspirin Use and the Risk of Prostate Cancer Mortality in Men Treated With Prostatectomy or Radiotherapy. Journal of Clinical Oncology. Volume 30, Number 28.

Trabert, B. et al. 2014. Aspirin, Nonaspirin Nonsteroidal Anti-inflammatory Drug, and Acetaminophen Use and Risk of Invasive Epithelial Ovarian Cancer: A Pooled Analysis in the Ovarian Cancer Association Consortium. Journal of the National Cancer Institute, 106 (2): 1–11.


Sledite nam