fbpx

Absentizem lahko zmanjšamo z ustreznimi preventivnimi ukrepi

Človeško telo, Zdravje in bolezni

Povečana odsotnost z dela zaradi zdravstvenih vzrokov tudi v Sloveniji predstavlja velik družbeni problem.

prehlad

Absentizem je odsotnost z dela zaradi bolezenskih razlogov.

prehladPovečana odsotnost z dela zaradi zdravstvenih vzrokov tudi v Sloveniji predstavlja velik družbeni problem. Letno namreč beležimo kar 10 do 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, kar pomeni, da zaradi bolezni ali poškodb od dela dnevno izostane približno 40.000 Slovencev.

Visoki stroški, povezani z zdravjem in varnostjo pri delu, ovirajo gospodarsko rast in vplivajo na konkurenčnost podjetij. Slabi delovni pogoji, ki negativno vplivajo na splošno zdravje in varnost delavcev, pa predstavljajo breme za zaposlene, podjetja (npr. izgubljeni delovni dnevi, povišani stroški za nadomestila in zdravstveno varnost) in družbo. Prav zaradi omenjenega je pomembno, da podjetja več pozornosti posvetijo preventivi. V prvi fazi je pomembno ozaveščanje in izobraževanje, nato pa je priporočljivo sistematično in proaktivno uvajanje sistema varnosti in zdravja pri delu v podjetje. V tem procesu je bistvenega pomena aktivno udejstvovanje zaposlenih. Spodbujanje varnosti in zdravja na delovnem mestu predstavlja več kot zgolj spoštovanje zakonskih zahtev, saj lahko delodajalci svojim zaposlenim dejavno pomagajo izboljšati splošno zdravje in dobro počutje. Učinkovito upravljanje varnosti in zdravja v vseh pogledih ni le priložnost, temveč gospodarska nujnost za vsa podjetja. Pri zmanjševanju absentizma je torej zelo pomemben vpliv delodajalcev, ki lahko z ustreznimi ukrepi na delu pripomorejo k manjši odsotnosti z dela zaradi bolezenskih vzrokov.

Delodajalci se morajo zavedati, da zagotavljanje varnega in zdravega delovnega mesta zmanjšuje število poškodb in bolezni, posledično pa tudi njihove stroške. V skrbi za zdravje zaposlenih lahko v podjetju povišamo produktivnost, saj so zdravi delavci polni elana in motivirani, delajo bolj kakovostno in učinkovito. V sklopu promocije varnosti in zdravja na delovnem mestu morajo imeti delodajalci bolj skrben odnos do zdravja svojih zaposlenih, kar lahko dosežejo preko vlaganja v njihovo zdravje, ukrepov za čisto delovno okolje, ustvarjanja pozitivnega delovnega vzdušja, spodbujanja dobrih odnosov med sodelavci, izboljšanja delovnih pogojev, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju varnosti in zdravja pri delu, spoštovanja predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, izvajanja preventivnih akcij (izobraževanja o higieni, zdravniški pregledi, telovadba med odmori) ipd.

Poleg poudarjanja pomena higiene rok in čistega delovnega okolja (zlasti v času epidemij virusnih in bakterijskih bolezni), za kar lahko v veliki meri poskrbijo kar ozaveščeni zaposleni sami z rednim umivanjem rok in dezinfekcijo predmetov, ki se jih pogosto dotikajo, pa so pomembni tudi drugi dejavniki, za katere morajo skrbeti delodajalci. Med njimi so skrb za obvladovanje stresa na delovnem mestu in ergonomski vidik dela, ki zajema ustrezen položaj telesa v delovnem procesu ter pravilne gibe, ki jih mora delavec opravljati ipd. Pomembna, a večinoma zanemarjena vidika upravljanja z zdravjem na delovnem mestu (in seveda tudi v vsakdanjem življenju), sta prehrana in počitek (regeneracija). Preplet različnih dejavnikov pa ne vpliva zgolj na posameznikovo delovanje v službi, pač pa posega tudi v zasebno življenje zaposlenih – zato je pomembno usklajevanje dela in družinskega življenja.

Spodbujanje varnosti in zdravja na delovnem mestu prinaša podjetjem številne pozitivne učinke:

  • zmanjša poslovne stroške,
  • poveča ugled in vrednost blagovne znamke,
  • poveča produktivnost in lojalnost zaposlenih,
  • ustvari sposobnejšo in bolj zdravo delovno silo,
  • spodbudi zaposlene k bolj zdravemu načinu življenja.

Uspešno podjetje temelji na zdravih delavcih, ki delajo v spodbudnem okolju. Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer lahko vplivamo na:

  • zmanjšan absentizem in fluktuacijo,
  • večji prezentizem,
  • večjo motivacijo in višjo produktivnost,
  • izboljšano kakovost zaposlovanja,
  • zmanjšan stres in izgorelost na delovnem mestu.

Navsezadnje pa se moramo zavedati, da je skrb za lastno zdravje predvsem naša odgovornost in zato moramo narediti vse, da ga ohranimo.

 Vir: Dezinfekcijsko društvo Slovenije


Sledite nam