Kaj je alergija in alergijska reakcija?

Bolezni, Zanimivo

Beseda alergija je izpeljanka iz dveh grških besed in pomeni reagirati drugače. Znanstveno pravimo, da je alergija nenormalen odziv telesnega obrambnega (imunskega) sistema, ki se kaže kot preobčutljivost za dražila.

Dražila, ki povzročajo alergijo, so alergeni in antigeni. Če pride telo v stik z alergenom, se začno proizvajati protitelesa. Protitelesa (imunoglobini) branijo telo pred vrinjenimi, škodljivimi snovmi. Pri alergikih je ta reakcija čezmerna. Alergija je torej nenormalna občutljivost za posebne snovi. Alergiki kažejo bolezenska znamenja, če so tem snovem izpostavljeni ali pridejo v stik z njimi. Zdravi ljudje ne kažejo nobenih znamenj v stiku s podobnimi snovmi. Pri alergikih se razvije posebna oblika protiteles, imunoglobin E (IgE), ki se bolezensko odziva na snovi iz okolja. Reakcije na alergen so različne. Kažejo se kot alergijski nahod, alergijska astma, koprivnica, atopijski dermatitis ali kot alergijski kontaktni ekcem.

Alergijske reakcije

Alergijske reakcije se lahko pojavijo na različnih delih telesa. Alergijski nahod in astma prizadeneta dihala (nos, sapnice, pljuča), na koži in očeh se pojavljajo alergijske reakcije kot ekcemi, koprivnica ali vnetje očesne veznice. Alergija lahko prizadene tudi prebavila.

Anafilaktični šok je huda alergija, ki hkrati prizadene več organov, povzroči nenaden padec krvnega tlaka in omedlevico, včasih tudi smrt. Takšna reakcija je zelo redka.

Snovi, ki povzročajo alergijo, so najpogosteje: rastlinske snovi (pelodi, jagode, orehi), živalske snovi (serumska alergija, alergija na mačje dlake, na konje ali strupe žuželk), povzročitelji okužb (črvi, bakterije) in preprosto zgrajene naravne ali sintetične snovi (moke, kemikalije, mila, laki, alergije na kemikalije).

Vrste alergij in alergeni

Alergeni, ki jih vdihujemo: alergeni rastlinskega izvora (pelod, žitni prah, moka, otrobi, blago in tkanine, lesni prah, trosi glivic, kava, kakav, stročnice, naravna guma, eterična olja in dišave), alergeni živalskega izvora (kožne luske sesalcev, dlake, perje, deli žuželk in pršice hišnega prahu) in kemični alergeni (smola, kisline, kovinske soli, encimi in prah zdravil).

Cvetni prah

Alergija na pelode, posebno seneni nahod, je zelo razširjena alergijska bolezen in je izrazito sezonskega značaja. Izraža se z močnim kihanjem in nahodom, včasih celo z dušenjem.

Najpomembnejši povzročitelji alergij so spomladi jelša, leska in breza (včasih že februarja), od maja do konca junija cvetijo različne trave in do septembra trpotec in pelin. Junija in julija cvetijo žita (rž). Vsi pelodi nimajo alergogene sposobnosti, npr. pelod smreke nikoli ne povzroča alergijskih pojavov.

Živalske dlake in luske, ptičje perje

Najbolj pogosto povzročajo alergijo naslednje živali: morski prašiček, domači prašič, mačka, konj, podgana, govedo, kunec, hrček, miš, ovca, koza in pes. Ptice s prhutanjem s krili povzročijo dvigovanje prahu, perje in puh pa najdemo tudi kot polnilo za vzglavnike in odeje. Vzrok take alergije niso le žive živali oz. njihova dlaka in perje, ampak tudi kože, kožuhi, preproge odeje in puloverji.

Hišni prah in pršice

Hišni prah je najpogostejša snov, ki povzroča alergijo na dihalih. V hišnem prahu so glivice, trosi, bakterije, delci insektov, perja, svile, kemikalij, peloda, kožnih lusk in živalskih dlak. Pršica hišnega prahu izloča zelo močan alergen. Znamenje alergije na hišni prah so: srbenje oči in solzenje, draženje na kihanje, smrkanje, kašljanje, včasih celo dušenje.

Če ste občutljivi na prah, lahko s sesalcem alergijo še poslabšate, v primeru alergije na prah, je dobro razmisliti o vodnem sesalcu. Tla vedno brišite z mokro krpo. Čez dan se ne zadržujte v spalnih prostorih in v teh prostorih ne imejte preprog in zaves. Postelje zračite vsak dan.

Alergije na pike žuželk

Pri nekaterih ljudeh se na mestu pika ne pojavi le majhna oteklina in srbenje, ampak tudi huda koprivnica in srbenje po celem telesu, težave pri dihanju, otekline v grlu, astma in včasih celo alergijski šok.

O celiakiji in alergiji na pšenično moko

Alergija na pšenično moko ne pomeni, da ima vaš otrok celiakijo. Alergija je preobčutljivostna reakcija, medtem ko je celiakija bolezen, ki temelji na imunski reakciji proti glutenu, zaradi česar je za dolgo dobo motena resorbcija (vsrkavanje) maščob in v vodi topnih vitaminov. Alergija na pšenično moko in celiakijo zdravimo predvsem s strogo dieto brez živil, ki vsebujejo gluten. Pri celiakiji je črevesna sluznica preobčutljiva na beljakovino gluten, ki vsebuje gliadin. Sluznica ni nagubana, ampak gladka. Tako bolezen po navadi opazimo po 6. mesecu starosti, ko otrok začne dobivati še ostalo hrano poleg materinega mleka. Če pa je organizem občutljiv še na laktozo, se bolezen pokaže že pred 6. mesecem starosti. Človek, ki je občutljiv na gluten, po navadi reagira z bruhanjem, drisko, zgublja telesno težo, je nemiren, odvaja veliko smrdečega in svetlečega blata. Trebuh je večji in napet. Pojavijo se avitaminoze (pomanjkanje vitaminov). Je počasen, razdražljiv. Če to traja več časa, pride lahko pri otroku do zastoja rasti.

Alergija na lateks

Protein, ki ga najdemo v gumi lahko pri nekaterih ljudeh sproži hudo reakcijo. Lateks je lahko izredno hud alergen, še posebej v kombinaciji z banano, kivijem, avokadom, orehi in paradižnikom. Lateks najdemo v rokavicah, žimnicah, balonih, gumijastih igračah, dudah in cucljih za stekleničke, radirkah, raztegljivih obvezah, plenicah in ženskih vložkih ter kondomih. V medicini se uporablja v rokavicah, raznih katetrih in podvezah proti krvavenju.

Alergija na živila

Alergične reakcije na posamezna živila se lahko pojavijo že v najzgodnejšem otroštvu ali pa jih pridobimo kasneje. Težave se lahko pojavijo takoj ali pa tudi več ur kasneje. Alergija se izraža kot koprivnica, srbeči izpuščaji na koži, srbenje oči, otekanje vek, otekanje ustnic, nahod, dušenje, migrena, driska, napenjanje, bruhanje, bolečine v trebuhu in slabost. Pri živilih je treba posebej paziti na to, da so lahko v določenih dobrih (nealergenih) živilih tudi določeni deli sestavin, ki pa so alergene. Sumljivim živilom se je dobro izogibati.

Alergija na dotik

Razlikovati moramo med dermatitisom in ekcemom. Obe bolezni nastopita po dotiku z nekim povzročiteljem. Dermatitis pomeni vnetje kože (koža je pordela, otekla, srbeča…). Pojavi se akutno, je ostro omejen in se ne širi. Ekcem je podoben dermatitisu, vendar so kožni pojavi šibkeje izraženi, prevladujejo zatrdline in srbenje. Koža je videti groba in suha, srbenje je močno. Najpogostejši alergeni za dotik so: živila, zdravila, nikelj, kobalt, kromati, sestavine gumija, formalin, barvila, kozmetična sredstva, lokalna mazila (npr. za celulit, vene, revmo), antibiotiki, sulfinamidi in alkoholi.

Fotoalergija

Ta alergija nastane ob kombinaciji različnih snovi (zdravil) v kombinaciji z UV žarki. UV žarki namreč preveč okrepijo strupeni učinek nekaterih snovi.

Ugotavljanje alergije

  • kožni test (stik alergena in kože takoj povzroči vnetne pojave)
  • vbodni test (na notranjo stran podlahti nanesejo kapljice preskusnih alergenov in nato kožo skozi kapljico navpično površinsko prebodejo z iglo. Reakcijo opazimo čez 10 do 20 minut)
  • test s praskanjem (podoben vbodnemu testu, le da se koža ne prebode, ampak z lanceto površinsko opraska)
  • kožni test (alergen vbrizgajo v kožo, se ne uporablja pri otrocih)
  • pokožni (epikutani) test (se uporablja pri sumu alergije na zdravila, za test se uporabljajo posebni obliži, ki jih nalepijo na hrbet)
  • PPT test (Photo-Patch-Test, za ugotavljanje ekcema, ki ga povzroča svetloba, na kožo hrbta nanesejo preizkusne obliže)
  • provokacijski test (na veznici očesa, v nosu ali ustih se vrhnja plast sluznice izpostavi možnim alergenom)
  • PRIST (IgE) (Papir-Radio-Imunosorbentni-Test – s to preiskavo ugotavljajo koncentracijo IgE v krvnem serumu. Bolniki z alergijami na živila in cvetni prah imajo pogosto zvišano raven serumskega IgE)
  • RAST test (Radio-Alergo-Sorbentni-Test – z njim dokazujemo specifična IgE protitelesa)

Krvne preiskave za alergije

Vabljeni, da se posvetujete na forum Alergija >

Preberite tudi: Pri alergiji na hrano je potrebno vzeti stvar v svoje roke >

Poznate program Varuh zdravja?

Varuh zdravja je program aktivnega varovanja zdravja. Z njim Vzajemna zdravje ne le zavaruje, temveč pomaga zanj tudi skrbeti in ga ohranjati. Na spletni strani je brezplačna in odprta Spletna telovadnica Varuh zdravja za vse, ki želite narediti nekaj dobrega zase. V njej lahko s profesionalnimi trenerji dosežete svoje vadbene cilje in brez stroškov poskrbite za svoje počutje in zdravje. Več >>>

Vsebino Meseca aktivnosti za zdravje 2018 omogoča Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.

RSS Ustavi se!

  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
  • Moja prva ljubezen
    Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
  • Moja pot do izgorelosti na grafu
    ... sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih "moram" prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej ...
  • Ali kava – kofein res dvigne energijo?
    Vam je znano? Po treh urah intenzivnega dela se zgodi: »Uf, zdaj pa rabim pavzo. Skodelica kave se bo kar prilegla, da si napolnim moči.«
  • Kako uravnavate čas? Člani Združenje manager za #ustavise
    Člane Združenja manager smo vprašali, kako uravnavajo čas namenjen delu in čas namenjen sprostitvi.