fbpx

90 let delovanja Reševalne postaje

Dogodki, Zdravje in bolezni

Z reševalno službo se srečujemo v najtežjih trenutkih, ko je ogroženo naše zdravje ali celo življenje, zato je sodobna organiziranost, hitrost in strokovnost reševalcev še kako pomembna.

Reševalna postaja

Ljubljana, 6. november 2012 – Danes obeležujemo 90 let poklicnega delovanja reševalne službe v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo organizirali teden odprtih vrat za vso zainteresirano javnost, z namenom predstavitve delovanja naše službe. Na vabilo se je odzvalo preko 1500 obiskovalcev, večino otrok iz vrtcev in osnovnih šol, v soboto pa pričakujemo večje število prostovoljnih gasilcev iz okoliških gasilskih društev. V popoldanskih urah pa bomo s slavnostno akademijo proslavili 90 let našega delovanja.

Reševalna postaja  Reševalna postaja - motor
Foto: UKC Ljubljana

Danes je Reševalna postaja sodobna reševalna služba, ki je del UKC Ljubljana, vodilne medicinske ustanove v državi. Na Reševalni postaji UKC Ljubljana je 103 zaposlenih, od tega jih operativno delo opravlja 88. Vozni park sestavlja 24 vozil; 19 reševalnih vozil, 2 sanitetni vozili, 2 reševalna motorja in 1 servisno vozilo. Andrej Fink, vodja Reševalne postaje Ljubljana je ob tem dejal: »Službo nujne medicinske pomoči izvajamo kot Prehospitalna enota Ljubljana skupaj s Splošno nujno medicinsko pomočjo ZD Ljubljana. Poleg MO Ljubljana pokrivamo področje še 14 občin v okolici Ljubljane, kar skupaj znaša približno 1.470 km². Povprečen radij ukrepanja je 32 km. Čez dan imamo tudi 1 izpostavo in sicer na Vrhniki. V letu 2011 smo opravili približno 46.000 intervencij, od tega 21.160 nujnih intervencij. Veseli smo, da nam je v zadnjem desetletju uspelo povečati učinkovitost delovanja pred bolnišnične nujne medicinske pomoči.»

Mestni gasilski urad (1922 – 1947)

Za začetek poklicnega delovanja Reševalne postaje Ljubljana štejemo leto 1922, ko sta bila v mesecu juliju imenovana prva dva poklicna gasilca. Mestnemu Gasilskemu uradu je bila dodeljena tudi Reševalna postaja, katero je do tedaj upravljalo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana. Dodeljeni so jim bili prostori v Mestnem domu.

V letu 1924 so kupili prvo reševalno vozilo znamke Steyr. S tem je Reševalni postaji uspelo zmanjšati odzivni čas ter čakalno dobo, kadar je odšel reševalni avtomobil na intervencijo izven Ljubljane. Reševalna postaja je v letu 1928 kupila drugi reševalni avtomobil znamke Avstrofiat. Eno vprežno reševalno vozilo pa se je uporabljalo samo za transport bolnikov z nalezljivimi boleznimi, drugo pa je služilo kot rezerva, ko sta bila oba reševalna avtomobila zasedena. Leta 1932 je Reševalni postaji uspelo kupiti še tretji reševalni avtomobil in so dokončno prenehali opravljati reševalno službo s pomočjo konjskih vpreg. Intervencijsko ekipo sta na reševalnem avtomobilu v večini primerov sestavljala voznik in reševalec.

Reševalna postaja Ljubljana (1947 – 1968)

Leta 1947 se je iz Mestnega gasilskega urada izločila reševalna služba, ki je postala samostojna enota – Reševalna postaja Ljubljana. Najprej se je preselila v zasilne prostore na dvorišču stare šentpeterske kasarne. V začetku leta 1948 pa se je preselila v sedanje prostore – v bivšo remizo na Zaloški cesti. S prostovoljnim delom so reševalci sami obnovili in preuredili poslopje, tako da je bilo primerno za opravljanje njihovega dela. Reševalna postaja je v letih po osamosvojitvi dosegla nesluten razmah in razvoj. Glavni poudarek pri delovanju v nujnih primerih je bil: v čim krajšem času prispeti na mesto intervencije z odgovarjajočim številom reševalnih avtomobilov, hiter prevzem poškodovancev oz. bolnikov ter nato čim hitrejši transport v ustrezno ustanovo.

Klinični center Ljubljana (1968 – )

Leta 1968 leta je Reševalna postaja postala del Kliničnih bolnic Ljubljana, kot samostojna enota, kar je imelo na nadaljnji razvoj in delo Reševalne postaje velik vpliv.

Kmalu po priključitvi Kliničnim bolnicam se je pričelo z organiziranim izobraževanjem. Od leta 1968 pa do danes se je naredil kvaliteten skok tako glede opremljenosti in kvalitete storitev. Počasi se je pričela uveljavljati ločnica med urgentno skupino in neurgentnim delom Reševalne postaje. To je vidno tudi že iz same opremljenosti in organizacije dela. Kljub temu, da je v sedemdesetih letih zamrl poskus delovanja Reševalne postaje po sodobnih principih, je delček takratnih idej ostal globoko zakoreninjen v srcih nekaterih reševalcev, ki so te ideje prenesli na mlajše generacije, ki sedaj uresničujejo njihove sanje.


Sledite nam