Srednješolci in študentje so pod stresom iz različnih razlogov:

• osamljenost, domotožje ali težave v razmerju;
• zloraba alkohola in drugih opojnih substanc ali abstinenca od njih;
• usklajevanje šole ali študija s študentskim delom;
• pripravljanje na teste ali izpite;
• tudi spopadanje s študentskim posojilom;
• pisanje strokovnih razprav in disertacij.

Poznamo številne tipične odzive na stresne situacije:

• vedenjski odzivi – na primer izogibanje ali pobeg iz situacije ter zatekanje v alkohol in droge;
• telesni odzivi – na primer pospešen srčni utrip, potenje, tresenje, glavobol, trema, hiperventiliranje;
• psihološki odzivi – stres lahko povzroči strah, paniko in občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega.

Če stres načenja vaše psihično zdravje in dobro počutje, si poskusite pomagati z naslednjimi mehanizmi:

Telesna vadba

Dovolj bo le pospešeni srčni utrip, recimo s hitro hojo ali kolesarjenjem, ni nobene potrebe po mučenju v telovadnici.

Pomemben učinek ima že polurno zmerno gibanje petkrat tedensko.

Zmerna vadba pri rahli depresiji je prav toliko učinkovita kot zdravila in kognitivno-vedenjska terapija.

Čuječnost

Danes splošni zdravniki za izboljšanje fizičnega in psihičnega zdravja predlagajo čuječnost, sprostitveno metodo, ki izvira iz budizma in lahko opazno zniža raven stresa.

Čuječnost se običajno izvaja z globokim dihanjem ali vodeno meditacijo. Dokazano je, da čuječnost zmanjša zaskrbljenost in razglabljanje, in sicer z osredotočanjem na zavest in na tukaj in zdaj.

Pogovor

Osamitev lahko zelo negativno vpliva na vaše zadovoljstvo. Prvi korak k boljšemu počutju je, da sprejmete dejstvo, da boste morda potrebovali pomoč.

Pogovorite se s prijatelji in družino, saj bodo najbolje vedeli, kako vam pomagati. Poleg tega raziskave kažejo, da druženje s prijateljem vsaj enkrat tedensko zmanjša ravni stresa in izboljša počutje vsaj toliko kot zdravila ali psihoterapija. Tako se lahko vi in vaš prijatelj počutita bolje.

Na voljo so tudi svetovalnice in podporne skupine, na katerih obravnavajo širok spekter tem od težav, s katerimi se spopadajo šolarji ali študenti, do stresa zaradi izpitov.

Organizacija časa

Pogosti razlog za stres je občutek, da imamo premalo časa, da bi dokončali zastavljene ali zahtevane naloge. Pri tem si lahko pomagate s preprostimi metodami za organizacijo časa.

Sestavite si urnik dela, razdelite svoje naloge na obvladljive dele in jim prilagodite druge dejavnosti. Delo razdelite na nujna in nenujna opravila ter na pomembne in nepomembne naloge.

Priporoča se, da v dnevni urnik vključite redne študijske odmore, okoli osem ur spanja in čas za razvedrilne dejavnosti.

Kognitivno-vedenjska terapija

Če ste zaradi stresa dalj časa tesnobni ali depresivni, vam utegne najbolj pomagati kognitivno-vedenjska terapija. Ta psihološki pristop vas nauči boljšega spopadanja s psihičnimi težavami tako, da spremenite svoj način razmišljanja in odzivanja na vsakdanje situacije.