30 let od prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditev v Sloveniji

Človeško telo, Zdravje in bolezni

Letos obeležujemo 30 let od prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditev v Sloveniji.

V Sloveniji se po postopkih zunajtelesne oploditve rodi nekaj več kot 4 odstotkov otrok, kar nas uvršča v sam evropski vrh, neposredno za Dansko. V Evropi je ta trenutek približno 15 odstotkov neplodnih parov, kar predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Pojavnost narašča predvsem zaradi odlaganja starševstva na kasnejši čas, debelosti in spolno prenosljivih bolezni. Klinični oddelek za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC  Ljubljana sledi temu razvoju. V vseh teh 30 letih se je v Sloveniji rodilo približno 13.000 otrok. V zadnjih 10 letih pa število postopkov narašča.

preiskave-640KO za reprodukcijo Ginekološke klinike UKCL sodi v sam  vrh reproduktivne medicine. V vseh 30 letih se je prav tako zviševala stopnja nosečnosti, ki je bila v prvem desetletju v Ljubljani 9 odstotkov, v drugem desetletju 20 odstotkov in v tretjem desetletju 28 odstotkov na začeti postopek.

Še bolj pomembna je zbirna stopnja nosečnosti in rojstev. Ker v Sloveniji država povrne stroške za šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo, smo zbirno stopnjo nosečnosti in rojstev ugotavljali tako, da smo analizirali podatke vseh parov, ki so 2006 vstopili v postopke zunajtelesne oploditve in jih obravnavali do leta 2012, ker je bilo to opazovano obdobje dovolj dolgo, da so pari lahko izkoristili vseh 6 ciklusov. Pri mlajših ženskah od 38 let je vsaka druga ženska rodila, pri starejših od 38 let pa vsaka četrta.

Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo je dejala »Na področju reproduktivne medicine smo dosegli zavidljive uspehe in smo ves čas v zgodovini sledili razvoju,  v zadnjem času pa sodimo v sam evropski vrh tako v dostopnosti kot po uspešnosti  postopkov zunajtelesne oploditve.« V Sloveniji se po postopkih zunajtelesne oploditve rodi nekaj več kot 4 odstotke otrok, kar nas uvršča v sam evropski vrh, neposredno za Dansko. Za doseganje višje zbirne stopnje porodov pa je pomembno, da ženske ponavljajo postopke, zato morajo biti ti postopki kratki in čimbolj prijazni.

Pri izvajanju postopkov zunajtelesne oploditve pa je to znanje prineslo tudi kolateralno korist za tiste ženske, ki so zbolele za rakom in potrebujejo zdravljenje s kemoterapijo ali radioterapijo. Prav ti kratki protokoli omogočajo, da imamo pred zdravljenjem čas, da lahko pridobimo jajčne celice ali zarodke, ki jih zmrznemo in shranimo za kasnejši čas. Zdravljenje pri onkoloških bolnicah je vedno bolj uspešno, zato je tudi materinstvo vedno bolj realno.

Na Ginekološki kliniki zdravijo tudi neplodnost pri moških. Doc.dr. Irma Klun Virant, embriologinja, je ob tem dejala: »Izkazalo se je, da je metoda IMSI zelo uspešna pri parih s teratozoospermijo, to je z normalnim številom spermijev, vendar s slabo morfologijo spermijev. Pri teh parih smo podvojili stopnjo zanositve v programu zunajtelesne oploditve. Metoda IMSI je prav tako zelo uspešna pri neplodnih parih z moško neplodnostjo in s slabim razvojem zarodkov po metodi ICSI v programu zunajtelesne oploditve.«

Postopki zunajtelesne oploditve so zelo nadzorovani. Podatke vsako leto posredujemo Ministrstvu za zdravje in jih obravnavamo na komisiji za OBMP, ki je posvetovalni organ ministra. Prav tako podatke pošiljamo v Evropski register (EIM-European IVF monitoring) že od leta 2001. Takrat smo bili med prvimi državami, ki se je pridružila temu registru. Prav tako imamo vsaki dve leti skrbni pregled Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) na osnovi Evropske direktive, ki nam po opravljenem pregledu nato izda dovoljenje za opravljanje dela s področja shranjevanja celic in tkiv za dve leti.

V javnem in nacionalnem interesu je, da se dobro dela v celotni državi, ker samo to prinaša odlične rezultate. Na področju reproduktivne medicine imamo v Sloveniji tri centre: v Ljubljani, Mariboru in Postojni. Gre za ambiciozne centre, ki smo tekmovalni, kar nas pa vodi, da ves čas skrbimo za razvoj in  izboljševanje postopkov.

KRATKA ZGODOVINA

Ideja o oploditvi jajčnih celic sega že v konec 19 stoletja. Prvo rojstvo Luise Brown 1978 pa je bilo natanko po 100 letih od prve zamisli. Prva oploditev zunajtelesa pri človeku je bila 1969, prvi prenos zarodkov pa leta 1972. Nato sta bila 102 neuspešna prenosa zarodkov, da se je po 6 letih rodila Luise Brown. Minilo pa je  kar 32 let in roditi se je moralo 4 milj. otrok po zunajtelesni oploditvi, da je oče zunajtelesnih oploditev, fiziolog R.Edwards prejel leta 2010 Nobelovo nagrado za medicino.  V Sloveniji smo zelo hitro sledili temu razvoju, leta 1982 ustanovili skupino za zunajtelesno oploditev in že leta 1983 je prišlo do prve nosečnosti, ki se je žal končala s splavom, leta 1984 pa sta se rodili prvi dvojčici.


Sledite nam