11 nasvetov za pravilno usmerjanje otroka v šport

Gibanje, Otroški svet, Zanimivo

Starši se morajo zavedati otrokovih potreb po gibanju, športu, vendar na pravi način, da otrokom šport postane užitek.

Telesna dejavnost je najboljša preventiva za nastanek različnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, osteoporoze, diabetes, tesnobe, depresije in drugih. Zato je pomembno, da je šport sestavni del življenja posameznika že od majhnih nog, saj se je izkazalo, da navada, ki jo človek pridobi v mladih letih, ostane sestavni del življenja tudi v odrasli dobi. Za otroke strokovnjaki priporočajo 60 minut športnih dejavnosti dnevno, ter omejiti dejavnosti, ki vključujejo predvsem sedenje. Starši se morajo zavedati otrokovih potreb po gibanju, športu, vendar na pravi način, da otrokom šport postane užitek, zabava, sprostitev in ne breme, ki predstavlja nezadovoljstvo. Če želite, da otroci vzljubijo šport, poskušajte upoštevati teh 11 nasvetov, ki so jih pripravili zdravniki, psihologi in trenerji.

 

1. S pomočjo zdravnikov in trenerjev ocenite, kdaj je najboljši čas za začetek športnega udejstvovanja

Psihofizični razvoj otroka je individualen, zato je težko določiti starostno mejo, ko naj bi se otrok začel ukvarjati s športom. Avstralski strokovnjaki priporočajo, da se otrok začne ukvarjati s športom med 8. in 10. letom, medtem, ko na znameniti kliniki Mayo menijo, da so otroci po 6. letu psihično in fizično pripravljeni za sodelovanje v ekipnih športih. Po drugih raziskavah, pa so si strokovnjaki enotni, da otrok lahko začne s športom istočasno z vstopom v šolo, saj skozi šport lahko premaguje morebitno neugodje, ki ga prinese velika sprememba, kot je šola.

2. Pomembno je, da ima otrok zanimanje za šport

Kakršnakoli prisila v šport je neučinkovita, ter povzroča odpor. Otroku pojasnite, da je port dobra priložnost za igro, zabavo, sklepanje novih prijateljstev, vendar naj se samostojno odloči, ali se želi in s katerim športom se bo ukvarjal. Naloga staršev je, da otroka usmerjajo, vendar, če otrok ne kaže zanimanja za šport, je najprej treba ugotoviti, kateri so ti razlogi. Če je otrok samo sramežljiv ali je razlog, katera druga »otroška« muha, bodite potrpežljivi in vztrajni pri odpravljanju teh razlogov.

3. Otrok naj ne bo preveč obremenjen

Otroci imajo pogosto poleg šole še druge interesne dejavnosti, kot so glasbena šola, učenje tujih jezikov, različni športi, … Pomembno je, da ste pri izbiri objektivni, ocenite, kaj otrok zares potrebuje in za kaj je talentiran. Ne zasujte jih preveč z obveznostmi, otroci naj bodo otroci!

4. Izberite ustrezen šport

Pomembno je, da šport ustreza otrokovim sposobnostim in interesu. Neustrezna izbira lahko pripelje otroka do neugodnega položaja, povečuje tveganje za nastanek poškodb, vodi do izgube interesa za šport, in je lahko razlog velikega nezadovoljstva in razočaranj. Starši pogosto delajo napako ter usmerjajo otroka v šport, s katerim so se ali so si želeli ukvarjati, ko so bili mladi. Lahko se zgodi, da se otrok v takem primeru počuti ponižanega, če ne bo uspešen ter da bo razočaral starše, ki so bili v tem športu uspešni.

5. Ne izbirajte športa glede na trenutno priljubljenost, zaslužke profesionalnih športnikov ali zato, ker se dejavnost odvija v bližini doma

Če ste se odločili, da otroka usmerite v šport, je pomembno, da le – tega izberete na podlagi otrokovega zanimanja in njegovih sposobnosti. Prav tako je pomembno, da objektivno ocenite sposobnost in pripravljenost otroka na šport, ki vključuje veliko fizičnih stikov in vodenje trenerjev kot tudi, ali je bolj primeren za ekipne ali individualne športe.

6. Preverite kje in kako potekajo treningi

Pri tem bodite posebej pozorni na:

  • prilagoditev treninga glede na otrokovo starost
  • homogenost skupine glede na starost in psihofizično zrelost
  • delo trenerja, njegov odnos do otrok in prisotnost pretiranih osebnih ambicij (željo po zmagah)
  • pogoji za trening, kot so kakovost podlage, razsvetljava, prezračevanje, ogrevanje in podobno.

Neustrezni pogoji lahko privedejo do otrokovih frustracij, razočaranj in povečanega tveganja za poškodbe.

7. Ne vmešavajte se v delo trenerjev

Otroci radi vidijo, da jih starši spremljajo in podpirajo. Pa vendar ima pretirano vmešavanje, svetovanje in želja, da starši prevzamejo vlogo trenerja, nasprotni učinek, otroka vznemiri in ga postavi v neprijeten položaj. Otroci se morajo naučiti sprejemati tudi avtoriteto drugih in dober trener je lahko za to idealen. Vloga staršev v šport na žalost ni vedno pozitivna. Šport je danes postal velik posel, zato nekateri starši otroke silijo v športe predvsem zaradi želje po vrhunskih dosežkih in boljšim življenjem. Redki so tisti, ki jim je uspelo priti v vrste profesionalnih športnikov in jih danes občudujemo na TV ekranih ter veliko takih, ki so odnehali nekje na sredi, pozabljeni, pogosto brez zaključene šole, dela  in normalnega življenja.

8. Bodite pozitivni in spodbudni

Otroku nikoli ne pokažite nezadovoljstva, ko mu ne gre ali izgubi tekmo. Vedno ga spodbujajte in navijajte, povejte iskreno, da je zasluženo izgubil, a vendar ostanite optimistični, da bo naslednjič boljše, če se bo trudil in dal vse od sebe. S tem pridobite zaupanje, preprečite razočaranje in ohranjate motivacijo za nadaljnje treninge. Na koncu koncev je vaš pozitivni odnos tisti, ki otroka nauči sprejeti tako zmago kot tudi poraz.

9. Pred otrokom se ne obnašajte neprimerno!

Ne navijajte tako, da bo otroku nerodno. Ne spuščajte se v konflikte s sodniki, trenerji in drugimi straši. Obnašajte se tako, kot bi želeli, da se jutri obnaša vaš otrok, če bi navijal za svoje najljubše moštvo. Tekmovalni šport je dobra prispodoba realnega življenja in priložnost za otroka, da se nauči »pravil igre«, ki mu bodo koristila kasneje v življenju. Na žalost, na naših tribunah ne vidimo dobrih zgledov, saj so posredi različni interesi.

10. Ne izkoriščajte otrok za zdravljenje svojih neizpolnjenih želja in frustracij

Ne učite in ne vztrajajte pri tem, da mora biti vaš otrok vedno najboljši, boljši od drugih in da je bbiti najboljši edino merilo uspeha. Ne vztrajajte pri uspehu za vsako ceno, ne izvajajte pritiska nad otrokom in pustite, da se igrajo in uživajo. Vse, kar se bo otrok naučil z rednimi treningi, mu bo koristilo kasneje v življenju. Naučil se bo tako iz dobrih kot tudi slabih izkušenj. Otroka naučite, da vedno da vse od sebe.

Priznajte si, da je verjetnost, da bo vaš otrok v nekem športu najboljši, zelo majhna . Konkurenca je velika, poleg drugih dejavnikov. Če ima vaš otrok rad tenis, je možnost, da postane Novak Đokovič, praktično enaka možnosti, da zadenete glavno premijo na loteriji. Prej, kot otroka s tem seznanite, lažje mu bo. Poleg tega veliko ljudi spregleda drugo stran profesionalnega športa, ki je polna odrekanj.

11. Če otrok želi opustiti šport, mu tega ne preprečujte

Včasih se zgodi, da otrok izgubi motivacijo za šport zaradi neuspehov, nesoglasij z drugimi otroki in želi prenehati s treniranjem. V takem primeru je pomembno, da se z otrokom pogovorite. Poskušajte odkriti izvor težave, vendar brez pritiskov. Dajte mu čas za razmislek, in če ne morete neposredno vplivati na stvari, dovolite, da se odloči sam, vsaj za kratek čas. Tako mu boste dali čas za razmislek, premor, morda se celo odloči za drug šport. Po drugi strani pa ne podlezite vsaki želji in ob vsakem znaku nezadovoljstva privoliti v nov šport. Otroci so nepotrpežljivi in se spreminjajo iz dneva v dan. Dajte jim čas, da najdejo sami sebe v izbrani disciplini. Včasih je težko svetovati, ali naj vztraja ali opusti določen šport, pa vendar nihče ni rekel, da je lahko biti starš.