fbpx

10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja

Dom & prosti čas

Že od leta 1992 je 10. oktober posvečen obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja. Letošnjo svetovno temo »Živeti s shizofrenijo« smo v Sloveniji razširili na …

Narava-zdravje

Že od leta 1992 je 10. oktober posvečen obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja. Letošnjo svetovno temo »Živeti s shizofrenijo« smo v Sloveniji razširili na »Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi«. S tem želijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudariti tako skrb za ljudi z duševnimi motnjami (tudi s shizofrenijo) in njihove svojce kot tudi skrb za dobro počutje slehernega izmed nas ter njegovo spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami. Vsakdo namreč lahko zboli za duševno motnjo, zato na NIJZ opozarjajo, da je skrb za dobro duševno zdravje ključna ne samo za posameznike, ampak za celotno družbo.

Ljudje z duševnimi motnjami so ranljiva skupin, ki zahteva posebno skrb

Duševne motnje so razširjene in pomembno vplivajo na počutje, delovno učinkovitost in splošno funkcioniranje človeka. »Po ocenah iz leta 2011 naj bi vsako leto več kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev trpelo zaradi različnih duševnih motenj. V svetu duševne in vedenjske motnje predstavljajo slabo desetino (7,4 %) bremena bolezni. Med njimi je na prvem mestu depresija, sledi tesnobnost (anksioznost), motnje zaradi zlorabe drog, alkohola in shizofrenija,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Narava-zdravje

Rekreacija pripomore pri odpravljanju duštevnih motenj.

Shizofrenija je najpogostejši razlog za obravnave v psihiatričnih bolnišnicah pri nas

Pojavnost duševnih motenj v Sloveniji ocenjujemo iz podatkov iskanja pomoči v zdravstvenem sistemu. »Najpogostejši razlogi za prve obiske primarne in sekundarne zdravstvene mreže so anksiozne in stresne motnje, sledijo depresivne motnje in shizofrenija,  ki je tudi najpogostejši razlog za obravnave v psihiatričnih bolnišnicah,« je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček in dodala, da so glede na podatke o delovni invalidnosti in bolniškem staležu duševne in vedenjske motnje že vsa leta pogost vzrok za prvo kategorijo invalidnosti, da pa je ta skupina kot vzrok za bolniški stalež običajno na četrtem ali petem mestu. Analiza bolniškega staleža zaradi duševnih in vedenjskih motenj po diagnozah za zadnjih trinajst let kaže, da se število primerov bolniškega staleža manjša hitreje kot upada število dni bolniškega staleža.

Učinkovito spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami in preprečevanje duševnih motenj

Vpliv finančno-gospodarske krize se kaže tudi na področju duševnega zdravja. Čeprav je odziv posameznika na stresne dogodke izrazito individualen, pa je finančno-gospodarska kriza lahko objektivno ogrožajoča za večino prebivalstva. »V obdobju 2004–2012 zaznavamo v Sloveniji statistično značilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini in s sodelavci ter zaradi osamljenosti. Finančno-gospodarska kriza namreč lahko preko vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi. Najbolj obremenjeni so predvsem odnosi z najbližjimi,« ugotavlja dr. Helena Jeriček Klanšček.

Hkrati s finančno-gospodarsko krizo in z njenimi posledicami, se pojavljajo še druge spremembe na družbeni in individualni ravni: negotovost in nejasna perspektivnost, ki se pri posamezniku lahko odražata kot pojav vznemirjenosti in neprijetnih čustev (jeze, žalosti, razočaranja, tesnobnosti, depresivnosti, strahu, skrbi, dvomov in celo brezizhodnosti), občutja gmotne, socialne in duševne ogroženosti ter tudi večje potrebe po iskanju pomoči. Nuša Konec Juričič z NIJZ zato svetuje: »Veliko težav duševnega zdravja lahko preprečimo z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, in s krepitvijo varovalnih dejavnikov (kot so npr. dobri odnosi, občutek nadzora nad življenjem, pozitivna samopodoba, socialne opore itn.) ter učenjem strategij za obvladovanje stresne reakcije (dihalne in druge sprostitvene  tehnike, izražanja čustev, tehnike reševanja problemov, postavljanje prioritet). Poleg univerzalnih ukrepov, ki so namenjeni celotni populaciji, je treba pozornost posvetiti še programom zgodnjega prepoznavanja težav v duševnem zdravju in izboljšani odzivnosti ter populacijskim skupinam, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin še posebej ranljive (npr. starejši, brezposelni, slabše izobraženi, revnejši itn.).«

Izobraževanja za boljše duševno zdravje

NIJZ je v skrbi za duševno zdravje prebivalcev Slovenije pripravil številna izobraževanja.  Izobraževalne delavnice za prebivalce lokalnih skupnosti z naslovom Moč druženja in prijateljstva, ki so jih razvili na ljubljanski območni enoti NIJZ, se bodo v izbranih lokalnih skupnostih vseh slovenskih regij odvijale letošnjo jesen. »Cilj delavnic je, da ljudje prepoznajo različne dejavnike, ki vplivajo na zdravje,  da se še bolj povežejo med seboj in spoznajo pomen socialne mreže za pozitivno duševno zdravje,« je razložila Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili tudi izobraževanje za medicinske sestre, ki izvajajo program Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike. Tema je krepitev veščin za izgradnjo realne samopodobe in spoprijemanje s stresom pri otrocih in  mladostnikih. Te veščine so ključne za spoprijemanje z različnimi življenjskimi dogodki in za ohranjanje duševnega ter telesnega zdravja in blagostanja. Tudi ta izobraževanja se izvajajo v vseh slovenskih regijah letošnjo jesen.

Društvo študentov psihologije Slovenije in Društvo Ozara Slovenije

Letošnji projekt v sklopu tega dogodka organizirajo šestič in nosi naslov »Kako si? Vsak dan boljše«. Potekal bo do 17. oktobra 2014 v Ljubljani, Kopru in Novem mestu. Namen je opozoriti in informirati javnost o vplivu razvoja in njegovih komponent na duševno zdravje. Vsak dan se bodo posvetili enemu od razvojnih obdobij in ga predstavili z vidika čustveno-osebnostnega razvoja, socialnega razvoja in nevrološko-kognitivnega razvoja, področij, ki so bistvena za celostno razumevanje človekovega delovanja. S predavanji, delavnicami, okroglo mizo, debatami, literarnim večerom in ogledi filmov želijo prispevati k ozaveščanju javnosti o pomenu skrbi za duševno zdravje, kar tudi je osnovni cilj projekta Kako si? in svetovnega dneva duševnega zdravja.

Na  svetovni dan duševnega zdravja bodo predstavljali problematiko shizofrenije, ki je tudi osrednja tema letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja. Pri tem bodo organizirali stojnice na Prešernovem trgu v Ljubljani in sodelovali z društvom Ozara Slovenija ter študentskima društvoma medicincev in farmacevtov, saj želijo problematiko shizofrenije predstaviti na različnih področjih ter na čim bolj celosten način.

Mag. Bogdan Dobnik, predsednik društva OZARA Slovenija: »Veseli smo sodelovanja z Društvom študentov psihologije Slovenije. Imamo zelo podobne cilje – oni stremijo k izboljšanju kakovosti in pogojev študija, razširitvi študija z obštudijskimi dejavnostmi, povezovanju in sodelovanju študentov ter krepijo mednarodno povezovanje in zastopanje študentov psihologije. V našem društvu pa že dobrih dvajset let opozarjamo na problematiko, ki nastaja na področju duševnega zdravja, na stigmo, ki obdaja osebe s psihičnimi težavami. Vse aktivnosti, ki opozarjajo in prebujajo javnost, so vpletene v vse pore našega delovanja. Zato smo veseli vzajemnega sodelovanja in upam, da ga v bodoče še nadgradimo.«


Sledite nam