fbpx

10 javnih mest, ki so najbolj okužena z virusi in bakterijami

Zanimivo, Zdravje in bolezni, Življenjski slog

Nekatera javna mesta, ki se zdijo na prvi pogled povsem nedolžna, so v resnici najbolj umazana, saj se le redko čistijo.

Ste danes uporabili dvigalo ali tekoče stopnice, si sposodili pisalo, kupili kavo iz kavomata ali za malico vzeli hrano iz avtomata? Potem ste najverjetneje že prišli v stik z bakterijami in virusi, ki povzročajo prenosljive bolezni umazanih rok.

Pravzaprav so nekatera javna mesta, ki se zdijo na prvi pogled popolnoma nedolžna, v resnici najbolj umazana, saj se le redko očistijo in so zato odlični gostitelji potencialnih patogenih mikrobov. Strokovnjaki ameriške Univerze v Arizoni so testirali 800 javnih površin in našli življenjsko nevarne bakterije na petini vseh površin, tudi v nakupovalnih centrih, pisarnah, vrtcih in letališču.

v avtobusu

Telesne tekočine, iztrebki in proteini kot indikatorji umazanije

Raziskovalci so na javnih mestih iskali prisotnost proteinov (ki so indikatorji higiene), iztrebkov, krvi, sline in urina, torej biokemičnih indikatorjev, ki vsebujejo zdravju nevarne mikrobe. Njihovi izsledki so bili zastrašujoči, saj so največ indikatorjev našli na otroškem igrišču, kjer je bilo več kot 44 % površin okuženih s telesnimi tekočinami.

“Nikoli več se ne bom usedel na gugalnico na otroškem igrišču«,

je komentiral rezultate strokovnjak, ki je sodeloval v raziskavi.

10 najbolj okuženih javnih površin

Otroško igrišče pa ni edino javno mesto, kjer bi si po uporabi morali obvezno umiti roke. Nevarni virusi in bakterije prežijo na vas tudi na številnih drugih površinah:

  • Otroško igrišče
  • Avtobusna postajališča (držala za roko)
  • Javna stranišča (v nakupovalnih središčih ipd.)
  • Držala nakupovalnih vozičkov
  • Držala na tekočih stopnicah in ograjah
  • Naslonjala stolov in stoli (na železniških postajah, avtobusne čakalnice…)
  • Gumbi na avtomatih za hrano in pijačo ter bankomatih
  • Pisala in pulti na javnih mestih (v bankah, trgovinah, poštah…)
  • Telefoni, ki jih uporablja več uporabnikov (v službi, javni telefoni)
  • Gumbi v dvigalih

Avtobusna postajališča so po izsledkih ameriške razikave po okuženosti takoj za otroškimi igrišči, veliko takšnih površin pa se nahaja tudi v nakupovalnih središčih in v službah. Virusi in bakterije so tam zmožni preživeti od nekaj ur pa do več tednov.

umivanje rok

Virusi se iz umazanih javnih površin zlahka prenesejo na osebne predmete in v vaše domove

V neki ameriški študiji so naredili zanimiv poskus, s katerim so želeli ugotoviti, kako hitro in preprosto se virusi in bakterije prenašajo iz ene točke na drugo. Umetno so »okužili« različne površine ali predmete, ki se jih pogosto dotikamo, s flourescentno barvo, ki je prostemu očesu nevidna. Slednja je bila nameščena v pisarno, na mesta, kjer je dokazano, da se nahaja največ bakterij in virusov: kljuke na vratih, pisalnih mizah, stacionarnih telefonih in podobno. Ljudje so barvo hitro prenesli na svoje obraze, lase, računalniške in telefonske zaslone, tipkovnico in druge osebne predmete. Od tam so raziskovalci barvi sledili, v avtomobile in domove uslužbencev, kjer se je »okužena« barva prenesla na kuhinjske pripomočke, kljuke, TV upravljalnike in ostale predmete.

»Ob koncu dneva so se domovi svetili kot božična drevesa«,

je komentiral avtor študije.

Kako se znebimo nadležnih virusov in bakterij?

Ljudje se vsakih 30 minut dotaknemo do 300 različnih površin, zato se je v našem vsakdanjiku nevarnim virusom in bakterijam skoraj nemogoče izogniti. Obstajajo pa različni načini za občutno zmanjšanje prenosa mikrobov, zaradi katerih lahko zbolimo, na kar opozarja tudi Dezinfekcijsko društvo Slovenije. Najpomembnejše, kar lahko naredimo za svoje zdravje, je, da si pogosto umivamo roke. Vedno, preden začnemo jesti, ko pridemo domov iz službe, trgovine ali drugega javnega mesta ter seveda vsakič po uporabi stranišča. Če si rok ne moremo umiti, se priporoča uporaba dezinfekcijskih sredstev.

Prav tako Dezinfekcijsko društvo Slovenije v sklopu prevetivnih ukrepov za ohranitev zdravja priporoča redno čiščenje in občasno dezinfekcijo (razkuževanje) površin in predmetov, ki se jih doma ali v službi pogosto dotikamo. Pri čiščenju stanovanja tako ne smemo pozabiti pobrisati tudi kljuk na vratih, ročajev hladilnika, omaric, pomivalnega in pralnega stroja ter ostalih naprav. Prav tako je treba razkužiti tudi stikala za luči. V službi redno brišite svojo mizo, z dezinfekcijskimi robčki najmanj enkrat tedensko obrišite tudi svojo tipkovnico in telefon. Vse našteto je zlasti pomembno v času epidemij različnih bolezni dihal in prebavil, katerih virusi se zelo hitro prenašajo z bolnikov na ljudi ter površine v njihovi bližini.

Umivanje rok je najboljša zaščita pred nevarnimi virusi in bakterijami.
Ne pozabite si rok umiti pred jedjo in takoj, ko pridete domov, še posebej po opravljenih nakupih (nakupovalni vozički so po ameriški raziskavi na 4. mestu najbolj okuženih javnih površin).
V kolikor si rok ne morete umiti, uporabite sredstvo za dezinfekcijo rok.

wc

Delovanje Dezinfekcijskega društva Slovenije

Dezinfekcijsko društvo Slovenije – gre za neodvisno in prostovoljno združenje ljudi, ki s strokovnim in ljubiteljskim delovanjem uresničujejo interese na področju dezinfekcije, zdravja in splošnega izboljšanja kakovosti življenja. Predstavniki Dezinfekcijskega društva Slovenije so Maja Krašovec, generalna sekretarka; Janez Bobnar, član nadzornega sveta in Patrik Zupančič, predsednik).

Z namenom ozaveščanja ljudi, se je zbrala skupina strokovnjakov, ki bo preko Dezinfekcijskega društva Slovenije izobraževala ljudi vseh starosti o dezinfekciji kot najboljšemu preventivnemu ukrepu v boju proti nevarnim mikroorganizmom in na ta način izboljšala kakovost življenja posameznikov. V društvu želijo vplivati tudi na učinkovitejšo ekonomiko zdravstva, gospodarsko rast z zmanjšanjem stroškov zdravljenja in upad števila bolniških odsotnosti na delovnem mestu, kar pomeni dobrobit za celotno družbo. Preko izvajanja učinkovitih pristopov in metodologij želijo v društvu doseči obsežne spremembe na področju osebne higiene in čistoče bivalnega ter delovnega okolja.

 Vir: Dezinfekcijsko društvo Slovenije

Po izboru uredništva


Sledite nam