fbpx

Preprečimo, prepoznajmo, ukrepajmo ter nudimo podporo bolnikom in svojcem po možganski kapi

Bolezni, Človeško telo

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30% ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju.

oskrba invalid starost možganska kap

Za številkami se skrivajo usode ljudi in njihovih svojcev. Tudi najhujše. Možganska kap je zelo težko stanje, saj v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina. Visok odstotek jih trpi zaradi velike in trajne oviranosti.

Strokovnjaki posebej poudarjajo, da bi posledice možganske kapi s hitrim prepoznavanjem in sodobnimi načini zdravljenja in rehabilitacije lahko omilili in preprečili marsikatero smrt, z nujno potrebno vseživljenjsko podporo bolnikom in svojcem pa zagotovili boljšo kvaliteto življenja tistim, ki imajo trajne posledice bolezni.

Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni, po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti.

GROM

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)

Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije poudarja, da je najpomembnejša preventiva, zdrav način življenja od mladih nog dalje. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap na katerega lahko vplivamo je visok krvni tlak. Tega običajno ne čutimo, zato so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, čim ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija – v takem primeru je potrebno obiskati zdravnika.

Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika (znaki GROM), saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo (pokliči 112). Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.

Za dober izhod po možganski kapi je poleg akutnega zdravljenja zelo pomembno odkriti neposredni vzrok za nastanek možganske kapi in ga odpraviti. Do 90 % ponovnih možganskih kapi lahko preprečimo. Za dober izid je nujna tudi zgodnja in bolniku prilagojena rehabilitacija, ki vsaj nekaterim bolnikom omogoči vrnitev v domače okolje ali celo na delovno mesto.

Dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana:

»Čas so možgani« – pri akutni ishemični možganski kapi v eni minuti propadeta skoraj 2 milijona živčnih celic! Moramo biti kritični in si priznati, da je raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo v Sloveniji daleč od optimalne. Precej pomembna je telemedicinska mreža TeleKap, prva telemedicinska rešitev v državah vzhodnega bloka, ki pa še vedno ne deluje tako, kot je bila v začetku načrtovana. Trombolizo in mehanično rekanalizacijo prejme približno polovica bolnikov manj, kot bi ju glede na evropska priporočila moralo.

Tudi tukaj so nas nekatere države nekdanjega vzhodnega bloka že prehitele. Povsod po državi je velik problem bolnišnična rehabilitacija, saj preprosto ni usposobljenega kadra, kar v nemajhni meri velja tudi za ljubljansko Nevrološko kliniko.

V obravnavi bolnikov z možgansko kapjo se je v zadnjih letih nabralo nekaj pomembnih novosti, a jih je vedno teže udejanjati v praksi. Zavedanje laične javnosti o možganski kapi, kar zajema tako prepoznavo simptomov kot osnovno znanje o možnih načinih zdravljenja, je še vedno slabo, zlasti na podeželju. Čedalje večja težava v okviru razpoložljivega zdravstvenega in socialnega sistema je zagotavljanje primerne oskrbe težko prizadetim bolnikom po možganski kapi zaradi velikega pomanjkanja primernih negovalnih oddelkov bolnišnic in drugih ustanov, potem ko je akutno zdravljenje zaključeno. 

Življenje po možganski kapi – podpora bolnikom in svojcem (Milan Čuček – o vlogi Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije)

Raziskava ( Burden of Stroke 2017), ki je bila izvedena v 23 Evropskih državah je pokazala  neenakost pri zdravljenju in rehabilitaciji možganske kapi. Kakšne bodo posledice možganske kapi je torej odvisno tudi od države v kateri živiš. Skupno vsem državam pa je, da je najbolj zapostavljen del kontinuirane obravnave spremljanje in podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi. Zato je letošnji svetovni dan možganske kapi posvečen »Podpori bolnikom in svojcem pri življenju z možgansko kapjo« in prizadevanjem za sistemske rešitve v okviru socialno zdravstvenih sistemov posameznih držav.

Združenje bolnikov s Cerebrovaskularno boleznijo Slovenije že več kot 20 let poskuša zapolniti to vrzel. Združuje bolnike, svojce in strokovnjake, ki se ukvarjajo z možgansko kapjo. Delujejo v 21 Klubih po vsej Sloveniji in jih je okoli 2000.

Osnovni namen je druženje, izobraževanje in preventiva, organizacija samopomočnih skupin in interesnih dejavnosti ter izvajanje programov obnovitvene rehabilitacije.

S svojimi dejavnostmi lahko vsaj nekaterim bolnikom omogočajo boljšo kvaliteto življenja z boleznijo in ponovno vključitev v socialno okolje. Prav gotovo pa je ob naraščajoči obolevnosti zadnji čas, da tudi podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi najde mesto v zdravstveno socialnih ter drugih ustreznih programih. 

Več informacij o možganski kapi tudi na zasrce.si.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?