Tako poudarja specialist urologije Borut Gubina, dr. med., iz Diagnostičnega centra Bled. V pogovoru razjasni, zakaj sta pozornost na sečila in pravočasen obisk pri zdravniku lahko odločilna za uspešno zdravljenje rakavih bolezni sečil, znanih tudi kot urotelijski raki.
Kdaj obiskati zdravnika?
Najpogostejši opozorilni znak, ki bolnika pripelje k urologu, je kri v urinu (hematurija). Temu se lahko pridružijo tudi simptomi draženja mehurja ali sečnih poti, kot so pogosto in pekoče uriniranje. “Res je, da so takšne težave pogosto povezane z manj nevarnimi stanji kot so okužbe sečil ali ledvični kamni, vendar so lahko tudi znaki raka na sečilih,” opozarja sogovornik. Svetuje, da smo vsi pozorni in v primeru sprememb pri uriniranju ne odlašamo s pregledom pri zdravniku, ki bo precenil, ali je potrebni tudi pregled pri specialistu urologije.
Pri urološkem pregledu je ena ključnih diagnostičnih metod cistoskopija – preiskava s kamero, ki omogoča neposreden vpogled v notranjost mehurja. “Čeprav vključuje vnos instrumenta skozi sečnico, ni za bolnika posebej naporna. Daje pa veliko natančnejši vpogled kot na primer ultrazvok,” pojasni Borut Gubina.
O rakih sečil
Raki sečil se delijo glede na mesto nastanka:
- rak mehurja – najpogostejši (sedmi najpogostejši rak med moškimi), s kar 70-odstotno verjetnostjo ponovitve,
- rak ledvičnega meha,
- rak sečevoda in sečnice – ta dva sta najredkejša in
- rak prostate.
Rak (sečnega) mehurja je v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med moškimi, na leto zboli nekaj manj kot 400 ljudi – skoraj 300 moških in približno 100 žensk. Je precej bolj pogost kot rak ledvičnega meha ter raka sečevoda in sečnice, ki so precej redkejši raki. Posebnost raka mehurja je tudi to, da se zelo rad ponavlja – ponovi se pri kar 70 odstotkih zbolelih.
Posebnost med raki sečil pa je tudi rak prostate, ki je najpogostejši rak med moškimi. Ker izstopa tako po poteku kot pogostosti, se ga pogosto obravnava ločeno, četudi spada med tako imenovane urogenitalne rake. Za raka prostate je značilno, da dolgo poteka brez simptomov. “Pogosto ga odkrijemo naključno, s presejanjem, pri čemer v krvi spremljamo vrednosti PSA. Težava je, da se simptomi, kot so zastoj urina, kri v urinu ali bolečine v hrbtu, pogosto pojavijo šele v napredovali fazi,” pove sogovornik.
- Več o rakih sečil lahko preberete v članku Moški, to ni brezupna bolezen, ne odlašajte s pregledom pri zdravniku.
Za raki sečil pogosteje zbolevajo moški
“Največji dejavniki tveganja, ki prispevajo k nastanku raka na sečilih, so kajenje, debelost in telesna neaktivnost,” razlaga Borut Gubina. Doda, da so morda ravno dejavniki tveganja tisti, zaradi katerih za temi raki zboleva več moških.
Pri preprečevanju raka imajo pomembno vlogo spremembe življenjskega sloga. “Ključni so opustitev kajenja, redna telesna dejavnost in vzdrževanje zdrave telesne teže. Pomaga tudi zadosten vnos tekočine, ki skrbi za redno praznjenje sečil. Zanimivo je tudi opažanje, da naj bi, glede na nekatere študije, redna spolna aktivnost pozitivno vplivala na zmanjšanje tveganja za razvoj raka prostate,” pravi.
Cilji zdravljenja in preživetje
Zdravljenje je prilagojeno tipu in stadiju raka. Pri zgodaj odkritih, neinvazivnih oblikah je cilj ozdravitev in preprečevanje ponovitev. “Kadar je mogoče, skušamo ohraniti sečni mehur in druge strukture, saj to pomembno vpliva na kakovost življenja,” pravi asist. Gubina. Zaradi velikega tveganja za ponovitev bolezni je treba bolnike spremljati na rednih kontrolnih pregledih tudi po uspešni ozdravitvi.
Preživetje je močno povezano s stadijem bolezni ob odkritju. “Bolj, ko je rak razširjen, slabša je prognoza. Vendar nova zdravila pomembno podaljšujejo preživetje in zvišujejo kakovost življenja bolnikov, in k sreči imamo v Sloveniji zelo dobro dostopnost do novih zdravil,” dodaja specialist. Pri napredovalih oblikah pa je zdravljenje pogosto paliativno – usmerjeno v lajšanje simptomov.
Kakovost življenja
Med najpogostejšimi težavami, s katerimi se spoprijemajo bolniki po zdravljenju raka mehurja ali prostate, je uhajanje urina. “To močno vpliva na socialno življenje, vsakodnevno delovanje in s tem tudi kakovost življenja bolnikov,” pravi Borut Gubina. Dodaja, da vpliv bolezni in neželene učinke zdravljenja lajšajo s podpornim zdravljenjem.
