Bolečine v kolenu so pogoste, vendar jih lahko odpravite

Uredništvo, 19. februar 2021.

Bolečina v kolenu je eden izmed najpogostejših simptomov v populaciji, saj jo v nekem trenutku v življenju občuti praktično vsak. Zaradi vse aktivnejše in zahtevnejše populacije je hitra identifikacija in sanacija vzroka za pojav bolečine postala nujna vsakodnevna rutina športno-medicinske in geriatrično-ortopedske stroke.

Vzroke za bolečino v kolenu delimo na znotraj sklepne in zunaj sklepne. Pri raznih poškodbah govorimo o akutnih vzrokih za bolečino v kolenu, pri kateri lahko pride do poškodbe meniskusov, hrustančnih površin in sklepnih vezi. Prav meniskusi navadno povzročajo največ težav, saj so podvrženi velikim večosnim fizikalnim obremenitvam. Ob poškodbi se navadno pojavi ostra, zbadajoča bolečina na notranji ali zunanji strani kolena, ki jo bolniki opisujejo kot zbadanje z ostrim predmetom, izrazitejša pa je ob rotacijskih gibih in krčenju kolena. Do poke meniskusa in enake simptomatike lahko pride tudi v odsotnosti poškodbe, spontano, zaradi degenerativno spremenjenega meniskusa. Glede na klinični pregled, mehanizem nastanka in starost bolnika svetujemo konzervativno zdravljenje z ustreznimi analgetiki, ali pa kirurški poseg, pri katerem meniskus oskrbimo.

Vrste poškodb kolena

Pri hrustančnih poškodbah bolečino navadno spremlja otekanje kolena. Mesto defekta je pogosto boleče tudi na pritisk. Odvisno od klinične slike in slab potencial celjenja se v določenih primerih odločamo za kirurško zdravljenje.

Pri kroničnih težavah gre za stanja, pri katerih se bolečina skozi čas stopnjuje, brez da bi ji lahko pripisali jasen vzrok (npr. poškodbo). Govorimo o tendinopatijah, burzitisih, draženju patelarne plike in degenerativno obrabi kolenskega sklepa. Pri tendinopatijah in burzitisih gre pogosto za prekrivajoča se stanja, saj gre bodisi za kronično vnetje mišičnih tetiv ob kostnem prirastišču bodisi za vnetje burz, sluznih vrečk ki zmanjšujejo trenje in draženje mišične tetive ob kost. V obeh primerih gre za preobremenitvene sindrome, redkeje tudi za degenerativna stanja. Najpogosteje gre za tendinopatijo štiriglave stegenske mišice ob prirastišču na zgornji rob pogačice, patelarnega ligamenta na spodnjem polu pogačice ali istega ligamenta na grčevini golenice. Burzi, ki najpogosteje povzročata bolečino v kolenu, se nahajata v podkožju pred pogačico in na notranji strani kolena ob narastišči mišic zadnje stegenske lože. Zdravljenje tendinopatij in burzitisov poteka konzervativno, s prilagoditvijo telesne aktivnosti in uvedbo protivnetne in protibolečinske terapije.

Nekoliko redkejši vzrok bolečine v kolenu je draženje patelarne plike. Gre za zadebelitev sklepne ovojnice, ki lahko ob določeni telesni anatomiji in biomehaniki drgne ob kostno izboklino na stegnenici. Bolniki navajajo predvsem kronično bolečino, ki se stopnjuje, predvsem pa je najizrazitejša po telesni aktivnosti, kot sta daljša hoja ali tek. Ključna za postavitev diagnoze sta natančen klinični pregled in magnetno-resonančno slikanje, ki potrdi prisotnost zadebeljene plike in ovrže drugo sklepno patologijo, ki bi povzročala podobno simptomatiko. Zdravljenje je v prvi vrsti konzervativno s prilagoditvijo telesne aktivnosti in uvedbo protivnetne in protibolečinske terapije, saj gre, kot v primeru tendinopatij, v prvi vrsti prav tako za preobremenitev tkiva. V primeru neuspeha, se lahko poslužimo tudi kiruškega zdravljenja.

Kaj povzroča bolečino v kolenu?

Degenerativna obraba oz. artroza kolena je pogost vzrok za bolečino v kolenu predvsem v starejši populaciji. Bolečina je navadno topa, sevajoča, lahko pa vključuje tudi komponento ostre in zbadajoče bolečine, v kolikor je prisotna degenerativna poka meniskusa. Bolečino pogosto spremlja otekanje in slaba gibljivost, ob kliničnem pregledu pa diagnozo enostavno postavimo že ob pogledu na navaden rentgenski posnetek kolena. Zdravljenje artroze je stopenjsko, v prvi vrsti vsekakor konzervativno. V le-to spadata prilagoditev življenjskega sloga in uvedba kronične analgetične terapije. Pri slednji sprva posegamo po enostavnih analgetikih (npr. paracetamol), najpogosteje pa po protivnetnih zdravilih – nesteroidnih antirevmatikih (npr. ibuprofen lizinat). Za doseganje sinergističnega učinka protivnetna zdravila pogosto tudi kombiniramo z enostavnimi ali centralno delujočimi analgetiki (npr. tramal). V kasnejših fazah se poslužujemo tudi sklepnih aplikacij zdravil, bodisi blokad bodisi viskosuplementov (hialuronske kisline). Šele v zadnji fazi, ko so konzervativne možnosti zdravljenja izčrpane, se odločamo za kirurško zamenjavo sklepa z vstavitvijo kolenske endoproteze.

Bolečina v kolenu, ne glede na vzrok, posameznika ovira bodisi pri vsakdanjih bodisi pri specifičnih aktivnostih. Z natančno anamnezo, kliničnim pregledom in ciljano diagnostiko specialist ortoped težavo opredeli in napravi načrt zdravljenja. V večini primerov zadošča že kratkotrajna ali kronična terapija z ustreznimi nesteroidnimi antirevmatiki, ki delujejo tako na vnetno, kot tudi bolečinsko dogajanje v sklepu.

Doc. dr. Robi Kelc, dr. med., specialist ortopedske kirurgije

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,395
13.06.2021. ob 13:25
284,278
15.06.2021. ob 19:35
110,156
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več