Podnebne spremembe niso več vprašanje prihodnosti – so tu in zdaj. Eden največjih izzivov, ki jih prinašajo, je ogrožena prehranska varnost. Zato znanstveniki iščejo bolj trajnostne vire hrane, med katerimi so vse bolj v ospredju rastlinske beljakovine, beljakovine iz žuželk in t. i. laboratorijsko (kultivirano) meso. Kako pripravljeni smo Slovenci, da te novosti sprejmemo na svoj krožnik?
Ekipa raziskovalcev z Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju je opravila anketo med 458 odraslimi prebivalci Slovenije. Rezultati, objavljeni v ugledni reviji Appetite, so razkrili jasne trende – in številne ovire.
- 66,2 % vprašanih bi sprejelo rastlinske nadomestke mesa.
- Le 23,1 % bi bilo pripravljenih uživati žuželke.
- Le 21 % bi vključilo kultivirano meso v prehrano.
Z drugimi besedami: za večino so rastlinski polpeti sprejemljivi, črički in meso iz laboratorija pa še vedno tabu.
Kdo sprejema – in kdo zavrača?
Rezultati so pokazali nekaj zanimivih vzorcev:
- Moški in tisti, ki so že poskusili živila iz žuželk, so bolj odprti za novosti.
- Ženske, posamezniki z višjo stopnjo neofobije (strah pred novimi živili) in tisti, ki čutijo odpor do žuželk, so bolj zadržani – predvsem do kultiviranega mesa.
- Tisti, ki že zmanjšujejo uživanje mesa, so tudi bolj naklonjeni vsem trem alternativam.
Raziskava potrjuje: osebne izkušnje, demografija in odnos do prehrane pomembno vplivajo na naše prehranske odločitve.
Kaj nas zadržuje pri sprejemanju alternativnih živil?
Znanstveniki so identificirali več ključnih ovir, ki vplivajo na sprejemanje novih virov beljakovin. Med njimi izstopa neofobija, splošen strah pred novim in nepoznanim, ki otežuje preizkušanje netradicionalnih živil. Poleg tega se pogosto pojavlja občutek gnusa, še posebej pri pomisli na uživanje žuželk. Kultivirano meso pa se sooča z zaznavo nenaravnosti, saj ga mnogi dojemajo kot umetnega ali celo potencialno nevarnega. Opazne so tudi razlike med spoloma, kjer so ženske v povprečju bolj kritične do varnosti in naravnosti teh novih živil. Zanimivo je, da niti ekološka ozaveščenost ne poveča nujno pripravljenosti za uživanje kultiviranega mesa; posamezniki, ki so zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, se pogosto raje odločajo za rastlinsko prehrano namesto za tehnološko napredne rešitve, kot je meso, pridelano iz celic.
Hrana prihodnosti je že tu. Zdaj je čas, da jo spoznamo brez predsodkov.
Če želimo trajnostno prihodnost, bomo morali del svojih prehranskih navad spremeniti. In čeprav je odpor razumljiv – saj gre za nekaj novega – nas znanost, kot kaže raziskava, lahko vodi skozi ta prehod z razumevanjem, znanjem in spoštovanjem različnosti okusov.
Vir
Stubelj M., Gleščič E., Žvanut B., Širok K. (2025). Factors influencing the acceptance of alternative protein sources. Appetite, https://doi.org/10.1016/j.appet.2025.107976
