Alergije pri otrocih in dojenje -Uvod

Uredništvo, 30. januar 2012.

Sem mamica dveh otrok: fantka Luka, ki je v času ko to pišem star 5 let in deklice Naje, ki je sedaj stara 30 mesecev. Oba moja otroka sta huda alergika. Luka je močno alergičen na pelode trav in pršico, malce pa tudi na mleko in koruzo. Njegova alergija se kaže v obliki otroške astme in je "udarila" na plan šele pri 3 letih

Sem mamica dveh otrok: fantka Luka, ki je v času ko to pišem star 5 let in deklice Naje, ki je sedaj stara 30 mesecev. Oba moja otroka sta huda alergika. Luka je močno alergičen na pelode trav in pršico, malce pa tudi na mleko in koruzo. Njegova alergija se kaže v obliki otroške astme in je “udarila” na plan šele pri 3 letih starosti. Takrat smo iz naše hiše pometali ven vse tepihe, itisone, zavese, plišaste živali in staro posteljnino iz bombaža in puha, papagajčka in vse lončnice smo preselili eno nadstropje niže k starim staršem. Mali Naji pa se alergija že od prvega dne po rojstvu kaže z močno vneto kožo po celem telesu, še posebej pa na licih, dlaneh, rokah in nogah in včasih kot alergijski nahod. Dokler nisem uvedla stroge diete in dokler nismo ugotovili, kaj mojo deklico draži je imela rane po celem telesu. Njuna alergija je delno genetsko pogojena, saj sem tudi jaz in moja sestra (njuna teta) alergična na pelode trav in pršico.

Ko smo pri Naji pri 2 mesecih starosti ugotovili, da je deklica močno alergična na mleko, jajca in pelode trav, mi je zdravnica dala na izbiro: ali otroka odstavim od prsi in mu začnem dajati hipoalergensko (drago) adaptirano mleko ali pa grem jaz na strogo dieto. Nekako skeptično je dejala, da večina mamic izbere prvo, saj same nikoli ne vedo, kaj pojedo ali pa se določeni prehrani ne morejo upreti. Da bi Najo prenehala dojiti, mi niti na misel ni prišlo. Materino mleko ima ogromno prednosti pred kakršnimkoli adaptiranim mlekom, da ne govorimo tudi o čustveni plati dojenja. Odločila sem se za lastno strogo dieto in iz prehrane izločila vse po seznamu, ki mi ga je dala zdravnica. Moja stroga dieta je povzročila veliko pozitivnega za mojo deklico, pa tudi zame. Naji se je stanje kože močno izboljšalo, naučila sem se zdravo prehranjevati pa še jaz sem v treh mesecih shujšala 16 kilogramov! Iz moje prehrane sem izločila vse mlečne izdelke, izdelke iz jajc, osnovne alergene; čokolado, kakao, lešnike, orehe, paradižnik, morske ribe in morske sadeže, rdeče meso, agrume, …

585D768A-5165-11E1-A5B1-E45F66B94067

Deklico sem samo dojila. Prišla je pomlad, trave in drevje so začeli cveteti in Naja je imela zopet hude težave s kožo, kljub moji strogi dieti. Zdravnica je zopet predlagala prenehanje dojenja, vendar sem ji zagotovila, da mi ni problem biti na dieti, kljub dojenju. Konec junija so s testiranjem krvi moje deklice ugotovili, da je močno alergična na pšenično moko, sojo, krompir, banano, govedino, … pa še kaj se najde. (Zanimivo, da pa kožni testi razen na mleko niso pokazali reakcije). Pa sem še to izključila iz prehrane in shujšala še za 9 kilogramov. Moje hujšanje, kljub dojenju ni vplivalo na dekličino polno prehrano (dojenje), ker sem se potrudila in naučila, kako se zdravo in polnovredno prehranjevati kljub dojenju, dieti in vsem stresu, ko smo hodili okoli zdravnikov.

Pomanjkanje kalcija zaradi ukinitve mlečnih izdelkov sem nadomestila iz drugih virov (npr. sezam, zelena zelenjava), pomanjkanje železa zaradi ukinitve rdečega mesa s stročnicami (leča, fižol, grah, suho sadje), namesto sladkarij kot pred rojstvom sem začela uživati veliko presnega sadja in zelenjave, skuhane na pari. Kupila sem si ekonom lonec in parilnik in začela bolj zdravo pripravljati hrano. Začela sem uživati sončnično in sezamovo seme, prepražena semena iz buč za grickanje ob televiziji je nadomestilo čips in smokije, včasih si spečem kokice. Navadno olje je izpodrinilo olivno olje in olje koruznih kalčkov, naučila sem se peči kruh, palačinke in piškote brez pšenične moke in za novo leto celo spekla potico (brez mleka, jajc in pšenične moke)! Pšenično moko smo zamenjali z riževo moko, ajdovo in koruzno moko in tapioko, za peko kruha uporabljam tudi celiax moko. Že od dekličinega rojstva pojem ogromno skledo solate na dan, pa to dojenju nič ne škodi. Včasih in še sedaj doječim mamicam prepovedujejo določeno hrano. Zavrzite te predsodke: če vam nekaj paše in če jeste to v zmernih količinah, potem le jejte! Ko sem rodila Luka, se spomnim, kako sem se sekirala, da sem jedla solato, ko je pa revčka potem tako zvijalo.

Dejstvo pa je, da ga je tja do 4. meseca vedno nekaj zvijalo, ne glede na to kaj sem jedla. Naje pa nikoli. Tudi ko sem začela pri njenih dveh mesecih jesti stročnice, ni bilo nikoli težav. Včasih jo je malce napenjalo. Malce sva potelovadili, malo sem jo zmasirala, pa je šlo. Deklica jo po uvedeni strogi dieti sicer bolj počasi pridobivala na teži, vendar je imela zaradi visoke porodne teže (4200 g in 55 cm) in teže, ki jo je pridobila v prvih dveh mesecih, še močno vidne zaloge, vse tja do 10 meseca, ko se je začela pospešeno plaziti in kuriti energijo. Res pa je, da je deklica do 13. meseca skoraj vso hrano in sokove močno odklanjala. Ves čas in še sedaj se zelo intenzivno doji. K sreči mi je komisija na pediatrični kliniki podaljšala porodniški dopust (prvo in drugo stopenjska komisija na ZZZS sta prošnjo za podaljšanje zavrnili, jaz pa sem pisarila pritožbe), tako da nisem imela problemov glede prehranjevanja po 11. mesecu. Pri 13. mesecih smo pogruntali, da je deklica začela (skoraj čez noč) jesti, ampak obvezno hoče jesti sama in se ne pusti pitati!

Marsikdo me vpraša, kaj dam jesti otroku, ko pa skoraj nič ne sme jesti. Pa povem, da se znajdem, da je naš svet tako bogat z zelenjavo in še drugimi vrstami moke in živil. Poleg tega so pričujoči recepti dokaz tega, da se da za takega otroka in mamico marsikaj dobrega skuhati in speči in da ni vse v goveji juhi, mesu in krompirju.

Pri alergičnih otrocih je pomembno tudi to, da je hrana vedno sveže pripravljena, ne kupujte nobene hrane, kjer so konzervansi, barvila in razni aditivi. Ker je prehrana otroka okrnjena (npr. brez žitaric, mlečnih izdelkov, jajc in rdečega mesa), je potrebno le te nadomestiti, tako da je hrana otroka še vedno polnovredna in zadostuje potrebam otroka, v času rasti. Naučila sem se prisluhniti svojemu telesu, kaj potrebuje. Kadar čutim potrebo, uživam vitamiske in mineralne dodatke, sem pa tja uživam tudi algo Spirulino, v kateri je veliko mineralnih in rudninskih snovi (kupite jo lahko v trgovinah z bio-prehrano).

Poleg tega, da smo nekje istočasno odkrili alergijo pri starejšem sinu, Luki, ki se je kazala kot alergijska astma, smo iz stanovanja odstranili vse preproge, plišaste živali, zavese, itison smo zamenjali z laminatom, posteljne jogije smo ovili v polivinil, kupila in zašila sem bombažno posteljnino, ki jo lahko peremo na 90 stopinj, ukinila sem večino kemičnih sredstev za čiščenje stanovanja in uporabljam dobra stara naravna sredstva (kis), perem z 98% biološko razgradljivim pralnim praškom, minimalno uporabljamo sintetične plenice ampak plenice iz blaga (dobijo se že krasne plenice iz blaga, ki so podobne pampers, zapirajo se na ježka, perejo pri 90 stopinj in jih ni potrebno likati). Ugotovila sem, da moji deklici škodijo tudi danes moderne plenice (kot so npr. pampers), ker imajo znotraj gel, ki ji kožo preveč izsušil, tako da uporabljamo praktične pleničke iz blaga. Vso otroško perilo kupimo tako, da ga lahko peremo na 90 stopinjah in dvakrat spiramo in uporabljamo čimmanj detergenta in nič mehčalca. Kupili smo sušilni stroj, tako da likanje skorajda ni več potrebno, oblačila pa so izredno mehka in prijetna, tudi če niso oprana z mehčalcem.

Strani, ki so pred vami imajo dva namena: opisujejo osnovne alergije in govorijo o tem, kaj je primerno za doječo mamico, alergičnega otroka in prvo prehrano vašega dojenčka. Hkrati pa je delo namenjeno tudi vsem, ki se želite bolj zdravo prehranjevati, se že prehranjujete vegetarijansko (izpustite poglavje o mesu) ali ki želite shujšati na bolj zdrav način. Recepti so primerni tudi za bolnike s celiakijo, saj noben recept ne vsebuje glutena.

Upoštevajte, da nisem zdravnica in strokovnjakinja za prehrano. Svetujem vam, da se pri spremembi svojega načina prehrane posvetujete s svojim in otrokovim zdravnikom! Vsak človek je poglavje zase, zato morate biti zelo pozorni in se ne spuščajte v drastične spremembe prehrane brez predhodnega posveta z zdravnikom. Recepti, ki sem jih zbrala, so se nabrali v dobrem letu mojega eksperimentiranja. Veliko jih je nastalo samih od sebe, nekaj pa je prilagojenih iz literature, ki je navedena na koncu.. Za kakšen recept, npr. peko kruha bo potrebno malo vaje, da dobite občutek (sama sem rabila kakšne 3 mesece, da se mi kruh ni vedno podrl skupaj ali pa preveč narasel in naredil luknjo; pa še sedaj mi včasih ne “rata”). Pri zelenjavnih jedeh lahko uporabljate svojo domišljijo in le te po mili volji kombinirate, tako da ne jeste vsak drug dan ene in iste rižote.

Recepti so prilagojeni na jedi, ki jih moja deklica lahko uživa. Če je vaš otrok alergičen na določen zvrst hrane, ki jo v tej knjigi sama uporabljam, mu je pač ne dajte ali jo nadomestite s čim drugim. Če je npr. vaš otrok alergičen na pšenično moko ali ima celiakijo, ni pa alergičen na mleko in jajca, potem mu ta živila vsekakor lahko dajete. Pri alergičnih otrocih je pomembno to, da se temu stanju prilagodimo, sprijaznimo in poskušajmo iz nove življenske izkušnje potegniti pozitivne stvari. Poglejte, meni so vsi rekli, kakšna revca, da sem ker ne smem jesti mesa ali kruha, pa se sama nisem nikoli počutila tako. To dejstvo sem sprejela in začela v družini uvajati zdravo prehrano, kar je bili koristno za vse nas, še posebej zame, ker sem močno shujšala in se znebila slabih prehranjevalnih navad.

O prehrani alergičnega otroka je nemogoče napisati delo, ki bi bilo vsesplošno veljavno, saj se morajo nasveti nanašati na posamezen alergijski vzorec. Posploševanja so možna le okvirno, dokler upoštevajo temeljna načela vede o alergijah. Pogosto moramo pač najti srednjo pot med nujnim izogibanjem alergenom in določanjem prehrane, ker moramo preprečiti pojave podhranjenosti, motnje v rasti in duševnem razvoju, ki se lahko pojavijo zaradi pomanjkanja vitaminov, elementov v sledeh in pomembnih beljakovin. Alergije na živila v otroških letih navadno kmalu minejo (tja do šolske starosti), zato je dobro občasno preverjati ali je stroga dieta še potrebna. To zlasti velja za mleko in jajca. Neka splošna dieta ne obstaja.

290ECC44-5165-11E1-AA81-E45F66B94067

Pri Najini starosti 15 mesecev smo odkrili (testiranje z IgE), da je deklica močno alergična še na naslednje: latex (v posteljnih jogijih, blazinah), papriko, paradižnik, arašide (kljub temu, da jih ni nikoli uživala, vendar so arašidi dostikrat skriti (kot npr. arašidovo olje v mazilu Linola-Fett), česen, čebulo, špinačo, cvetačo, marelice, ananas, zajčje in puranje meso, ječmen, oves, mandeljni in stročnice ter ajdo in riž. Pravzaprav smo skupaj z zdravniki ugotovili, da deklica nenormalno – razvije alergično reakcijo – na prav vse kar uživa in na stvari iz okolice. Sedaj se boste verjetno vprašali, kaj ta otrok sploh še uživa. V veliki meri materino mleko! Sedaj, ko sem spet v službi, si med delovnim časom mleko iztiskam in ga dam v hladilnik. Po končanem delovniku, mleko prinesem domov in ga dobi deklica drugi dan za pit ali kot dodatek k obroku (npr. polenti ali koruzni kaši). Pravzaprav se izogibamo le stvarem, ki ji povzročajo najhujšo reakcijo (otekline, takojšen močan izpuščaj), kot so mleko in mlečni izdelki, jajca, pšenica, krompir, ostale snovi pa uživa. Otrok mora vseeno dobiti potrebne snovi za rast in razvoj. Sama pri sebi sem naredila kompromis, tako da jo (če je resnično potrebno), kadar je prehudo, vseeno namažem tudi z kortikosteroidnim mazilom. Ugotovila sem, da je tako bolje, kakor pa da se izpuščaj razvije v gnojne in hudo srbeče rane. Tako deklica kljub temu, da je dokazano alergična na veliko hrane, le to vseeno uživa, vendar zelo pazim, da dobi na dan le eno ali dve snovi, na katere močneje reagira in da je vsa taka hrana čimbolj prekuhana. Prekuhana hrana namreč tudi izgubi na svoji alergogenosti. Trudim se, da deklici in tudi ostali družini pripravim čimbolj svežo in domačo (še najboljše z domačega vrta) prehrano. Perutnino kupujemo pri kmetu, zelenjavo pridelamo sami na vrtu, pozimi kupujem pri branjevkah na tržnici in še to le sezonsko zelenjavo. Tako se pozimi npr. izogibamo umetno gojenemu paradižniku iz rastlinjakov, …

piše: Karmen Mlinar

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,422
28.07.2021. ob 02:57
284,495
12.07.2021. ob 21:25
110,196
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close