Alergije skozi življenjska obdobja

V zadnjih desetletjih je alergij vse več, vedno pogosteje se pojavljajo tudi med otroki in mladostniki. Na srečo jih znamo hitro prepoznati in diagnosticirati ter praviloma tudi uspešno obvladovati njihove simptome. Kako in zakaj pa se razvijejo in ali lahko že v zgodnjem otroštvu vplivamo na to, ali se bodo pojavile ali ne?

Naša okolica, celo tista, v kateri se počutimo najbolj domače, je polna alergenov in snovi, ki lahko kratkoročno ali dolgoročno povzročijo težave, ko pridejo v stik s sluznico ali kožo. A ne pri vseh ljudeh. Alergije se pri nekaterih ljudeh kljub izraziti izpostavljenosti alergenom, kot so na primer pršice ali cvetni prah, ne bodo nikoli razvile, pri nekaterih pa se težave pojavijo že pri najmanjših koncentracijah. 

Zakaj se razvije alergija?

Dejavnikov, ki vplivajo na to, da vsak peti človek trpi zaradi alergije, je več. 

Pomemben vpliv ima okolje, v katerem živimo,” pojasnjuje internistka asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine. “V urbanem in industrializiranem okolju je alergij več. Na pojav alergij pa vplivajo tudi izpostavljenost virusom, bakterijam in parazitom v zgodnjem otroštvu, rasa, spol, življenjski slog, prehranske navade in onesnaženje.”

Pri številnih ljudeh pa razvoj alergij pogojuje tudi genska predispozicija. 

Nagnjenje k pojavnosti alergij se deduje. Otroci staršev z alergijami imajo tudi sami pogosteje alergije in te so praviloma hujše kot pri otrocih, ki te genske obremenjenosti nimajo.

Zdaj 15-letna hčerka Tine iz Ljubljane je verjetno prav zaradi dedovanja (alergika sta namreč oba starša) takoj po rojstvu začela kazati znake alergijskih reakcij. “Že ob rojstvu je imela suho rdečo kožo. Stanje se je zelo hitro spremenilo v atopični dermatitis, ki se je do šestega meseca starosti hčerke še poslabšal,” se spominja Tina.

Vendar pa je bil to šele začetek. Deklici so namreč zdravniki kmalu diagnosticirali številne alergije, v zgodnjem otroštvu so to bile pretežno alergije na hrano. “Sprva je lahko jedla le posebno mleko za alergike, nato pa do tretjega leta starosti le polento, zajčje meso, bučke in rozine,” pravi Tina.

Otroci imajo največje tveganje za razvoj alergij, zato večina ljudi za alergijo prvič zboli že v otroštvu.

Kar pet odstotkov otrok, mlajših od pet let, ima prehransko alergijo. “Mlad imunski sistem je bolj aktiven, celo hiperaktiven, nato pa se začne v zgodnjih najstniških letih, izraziteje pa v srednjih letih umirjati,” pojasnjuje dr. Polona Mlakar. “Pojavnost senenega nahoda, denimo, je največja pri otrocih in mladih odraslih, enako astme. Vendar pa to ne pomeni, da se v odrasli dobi ali starosti alergija ne more pojaviti. Pojavi se lahko v kateremkoli življenjskem obdobju.”

Pri otrocih so tako najhujše alergijske reakcije povezane s prehranskimi alergeni, mladi v obdobju od 20 do 40 let najhuje reagirajo na pike žuželk, medtem ko so pri starejših najhujše reakcije na zdravila.

Kaj se dogaja v telesu?

Alergija je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na tujo snov iz okolja, pa najsi bo to hrana, pršice, cvetni prah ali pa piki žuželk, zdravila … Ko smo alergenu izpostavljeni prvič v življenju, še ne pride do alergijske reakcije, temveč se zgodi tako imenovana senzibilizacija. To pomeni, da se celice našega imunskega sistema seznanijo z alergenom in izdelajo protitelesa IgE, ki so tudi kazalnik razvite alergije. Nato pa ta protitelesa ob ponovnem stiku z alergenom odreagirajo nanj oziroma sprožijo plaz dogodkov, ki vodijo v vnetje in najrazličnejše simptome alergije. Zdravniki govorijo o tako imenovani preobčutljivostni reakciji tipa I (obstajajo namreč tudi drugi tipi preobčutljivostnih reakcij). 

Stik z alergenom povzroči aktivacijo več različnih imunskih celic in sproščanje različnih kemičnih snovi v telesu, tako imenovanih citokinov. Ti povzročajo razširitev žil, izločanje sluzi, stimulacijo živcev, krčenje gladkomišičnih celic … 

Posledica so izcedek iz nosu, otekanje sluznic, srbečica, izpuščaji, otekanje delov telesa, težka sapa, v zelo hudih primerih tudi anafilaktična reakcija, ki lahko nezdravljena vodi tudi v smrt,” našteva dr. Mlakarjeva.

NETOLERANCA NI ALERGIJA

V zadnjem času je vse več govora o netoleranci na laktozo in gluten, zato ju podrobneje pojasnjujemo, saj se od alergije na mleko ali gluten bistveno razlikujeta. 

Laktozna intoleranca je stanje, pri katerem telesu primanjkuje encima laktaza, ki razgrajuje laktozo v mlečnih izdelkih. Ker se ta v tankem črevesu ne razgradi, jo v debelem črevesu razgrajujejo bakterije. To povzroča napihnjenost, krče, vetrove, drisko. Osebam, ki imajo laktozno intolerenco, zdravniki svetujejo, da se izogibajo mlečnim izdelkom, posegajo po nadomestk ih mleka in nadomešča jo encim laktaza, če je to potrebno.

Celiakija je kronična avtoimunska bolezen tankega črevesa pri posameznikih z gensko predispozicijo. Gre za imunsko reakcijo na protein gluten, ki ga najdemo v pšenici in drugih žitih. Po stiku z glutenom se proizvedejo protitelesa, ki povzročajo vnetje in propadanje resic v tankem črevesu. Posledica je slabša absorpcija hranil v črevesju, zaradi tega pa kronična driska, malabsorpcija vitaminov in mineralov, napenjanje, izguba apetita in zastoj v rasti otroka. Tak bolnik se mora živilom z glutenom povsem izogibati. 

Tinina hči se je že od malega soočala s hudimi alergijami. Imela je torej težave s kožo, prebavo, zatekanjem, tudi anafilaktični šok je doživela. “Zelo hitro smo se odzivali na njene alergije. Doma smo kuhali izključno biološko pridelano hrano. Pa to ni bilo vselej dovolj. Spomnim se denimo, da sem zavitek v pečici za preostale člane družine namazala z jajcem, pa je bilo samo vdihavanje tega zanjo preveč. Prali smo z naravnimi čistili, nismo imeli preprog in zaves. Čistili smo pogosto. Sicer pa je bila hči tudi sama zelo disciplinirana. Že kot majhna deklica je vedela, na kaj mora paziti in da lahko je samo svojo, doma pripravljeno hrano.”

Zdravljenje oziroma odstranitev alergenov je pri obvladovanju alergih izjemno pomembno.

Nezdravljene alergije lahko povzročijo navzkrižne učinke in slabšajo simptome.

Tako se poslabša stanje astme, sinusitisa, urtikarije oziroma ekcema, poveča dovzetnost za okužbe, pojavijo se kronične težave s spanjem, utrujenost, slabša storilnost, s tem pa se zniža tudi kakovost življenja.

V reviji za zdravje in zdrave odnose Pazi nase nobena težava, s katero se morda spoprijemate, ni tabu. Revijo si brezplačno prenesite na svojo napravo. 

BREZPLAČNA E-REVIJA 

Jih lahko preprečimo?

Kljub obsežnemu poglobljenemu razumevanju alergij še vedno ni povsem znano, zakaj se razvijejo. Sploh pri ljudeh, ki se z alergijami srečajo kasneje v življenju in ne že v otroštvu. Ena izmed razlag, ki ne vključuje ljudi, ki se z alergijo srečajo že ob rojstvu, je tako imenovana higienska hipoteza.

Ta predvideva, da se imunski sistem v otroški dobi ni srečal z dovolj velikim številom različnih, tudi škodljivih snovi, kot so bakterije, virusi, paraziti. Če bi se, bi se naučil, kako se pravilno odzvati ob stiku z njimi. 

“‘Lenost’ imunskega sistema zaradi sterilnega okolja v zgodnjem otroštvu bi lahko bil razlog, da začne ta neustrezno reagirati tudi na neškodljive snovi,” meni dr. Mlakarjeva.

Zato seveda priporočamo, da se otrok že v zgodnji razvojni dobi sreča z različnimi patogeni. Dokazano je denimo, da imajo otroci, ki v zgodnjih letih živijo z živalskimi ljubljenčki, kasneje manj alergij na pasjo oziroma mačjo dlako in pršico.”

Imunski sistem se namreč lahko navadi na določene alergene. In to sposobnost izkoriščajo pri zdravljenju hudih alergij. 

Alergije izzvenijo ali se preobrazijo

Alergije, ki se razvijejo v zgodnjem otroštvu, v kasnejših letih pogosto izzvenijo. 

Od 60 do 80 odstotkov otrok do najstništva prehranske alergije ‘preraste’. Sploh če gre za blažje alergije. A če je v otroštvu prišlo do hudih alergijskih reakcij, je verjetnost, da bo alergija izzvenela, bistveno manjša.

Tudi Tino so zdravniki že zgodaj pripravili na to, da alergije pri hčerki zelo verjetno ne bodo izzvenele v celoti in da bo z nekaterimi alergijami živela tudi kasneje, v odrasli dobi. “Njene prehranske alergije so se v veliki meri preobrazile v dihalne. Občutljiva je za cvetni prah, pršice. Še vedno ji sicer nekatera živila povzročajo težave, a večino živil, na katera je bila alergična v otroštvu, zdaj prenaša brez težav.

Zdravniki se z alergijami spopadajo na več frontah. A veliko je tudi na pacientu. Namreč z vestnim izogibanjem alergenom lahko alergik veliko naredi sam in tako v veliki meri sam pripomore k temu, da alergije, s katerimi se spopada, ostajajo pod nadzorom.

“Če ima pacient denimo seneni nahod, mu svetujemo, da se izogiba izpostavljenosti pelodom. Na sprehod naj gre zjutraj ali po dežju, si redno umiva lase, ne suši perila zunaj ter zrači prostore po dežju ali ponoči,” pravi asist. dr. Polona Mlakar. 

Simptome alergij lajšajo z lokalnimi in sistemskimi zdravili. Najpogosteje uporabljajo antihistaminike in kortikosteroide v obliki nosnih pršil, kapljic za oko, mazil ali tablet. Ob anafilaktičnem šoku so potrebne tudi injekcije adrenalina ter intravenozni vnos kortikosteroidov in tekočin. Tinina hči ima še vedno pri sebi pribor za primer, če bi najhujšo obliko alergijske reakcije ponovno doživela. Zdravniki bolnike namreč po anafilaktični reakciji opremijo s setom za samopomoč in priročnim avtoinjektorjem z adrenalinom, ki ga bolnik, ko je nujno, aplicira v mišico. 

Za zdravljenje alergij na snovi, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo izogniti (piki žuželk, alergeni iz narave), je obetavna tudi imunoterapija.

Pri tej na dolgi rok, običajno več let, alergen vnašamo v telo. Sprva vnašamo zelo nizke koncentracije, nato pa koncentracijo postopoma višamo in dosežemo toleranco za ta alergen oziroma vsaj omilimo alergijske simptome,” opisuje dr. Mlakarjeva.

Če je kateri od družinskih članov hud alergik, je to lahko izjemno naporno za celotno družino, in sicer tako psihično kot fizično, družino pa prizadene tudi finančno. Tina je hčeri omogočila uživanje najkakovostnejše hrane, zagotovila ji je varno okolje, njen imunski sistem pa še vedno utrjuje z zdravo prehrano. Vendar pa se ji zdi najpomembneje bolezen sprejeti in se naučiti z njo živeti. “V preteklosti smo nenehno obiskovali zdravnike. Potem pa sem spoznala, da sem naredila vse, kar se da. Tako, v sprejemanju stanja, zdaj vsi lažje živimo in seveda pazimo na čim bolj zdrav življenjski slog.

Pri obvladovanju alergij je ključnega pomena zgodnje ukrepanje. Če na alergijo reagirate, ko jo opazite, lahko s tem bistveno upočasnite napredovanje bolezni in doprinesete k temu, da je simptom alergije lažje krotiti. Ob znakih, ki se ponavljajo ob izpostavljenosti določenim alergenom, zato ukrepajte karseda hitro. 

Otroka naj pregleda specialist

Ko pediater pri otroku posumi na alergijo, ga običajno napoti na specialistični pregled k alergologu oziroma pulmologu. Ste vedeli, da bo otrok do 18. leta starosti z zavarovanjem Specialisti+na vrsti pri teh specialistih že v nekaj dneh? 

VEČ 

Pri mladih je vse več tveganja tudi za sladkorno bolezen. Preberite o njej in vzrokih za njen razvoj.

O avtorju

Uredništvo