Čaka me še ta preizkušnja. In seveda strah zaradi možnosti nezaželenih rezultatov.
Oglasite se tiste prosim, ki ste jo imele in povejte, kako je bilo. Kako ste preživele, če so bili rezultati za ds pozitivni.

Ker se ta izkušnja ne da na kratko opisati ti svetujem,da si poiščeš podrobnejše odgovore v eni izmed lanskih številk revije Mama,kjer dokaj natančno opisujejo ves poseg in pa tudi občutke bodoče mame, ki mora tudi skozi to preizkušnjo.Meni ni bilo prav prijetno, če pa bom v negativni obliki opisala poseg, bodo leteli očitki forumk, kot dež.Ne želim te strašit poseg ni boleč, vendar je čakanje na rezultate ubijajoče.
Pa kar pogumno, mnogo nas je to preživelo pa še ti boš.Pa srečno.

Napiši mi prosim ali si pred amniocentezo imela tudi rezultate nuhalne svetline, ali si imela informacijo o verjetnosti? Koliko si bila stara? Ne oziraj se na tiste, ki samo berejo o tem, pa potem povprek….
Rada bi vedela vse kar se da. Dobro in slabo. Raje sem pripravljena.

Moji spomini na amnijo centezo so predvsem v tesnobi in strahu, ki me obdajal, ko sem čakala na rezultate. Kar se mene tiče, sam poseg ni bil boleč, osebje je zelo prijazno (bila sem v Lj. porodnišnici), če nisi iz Lj. potem se pripravi na to, da moraš po posegu počivati par ur v sami porodnišnici. Potem je obvezno še mirivanje in počivanje doma.
Vso srečo ti želim ter da bo vse v redu, kot je bilo pri meni. Moj mali sonček je zdej že nadobudni 28 mesečni živahni fantek, ki nam vsem lepša dni.

LP

Ne to kar ti omenjaš nisem imela, ne vem na kaj misliš, sara sem bila 42 let in imam dane zdravo hčerko stara 3,5 let, čeprav niso bili rezultati sto procentni, ker so me klicali na ponovni pregled oz. ultrazvok.(omenjali so, da so tri celice pokazale drugačen spol,kot so ga oni določili, kaj pa je to pomenilo pa mi ni nihče ni znal odgovoriti). Ginekologinja, ki mi je delala amniciontezo, pa se ni spuščala v podrobnosti, rekkla da je vse v redu in da imam krasno deklico in to je bilo vse in tudi čista resnica, ker imam res danes krasno deklico.
L.p

vaseli me za vaju obe. Želim vama vse naj z vajinima malčkoma.
Jaz trpim tantalove muke že od začetka nosečnosti – in upam (čeprav nisem ravno verna) da se me bo tisti tam gori ali karkoli že je kje usmilil.

Zate sem izbrskala nekaj sporočil na katere je že nekaj časa nazaj odgovoril ginekolog Stanko Pušenjak, zraven pa sem kopirala še odlomek iz članka Moj malček.

vprašanje:
Zanima me ali bi mi odobrili amniocentezo, čeprav sem stara “šele” 34 let, imam pa moža, ki je moj pravi bratranec. Z možem imava namreč že enega zdravega
otroka in geneske preiskave pri naju niso pokazale kromosomskih nepravilnosti.
Tudi sicer v najinem skupnem sorodstvu, kolikor nama je znano, ni bolezni, ki bi
se lahko dedovale.
Ker se kljub tem spodbudnim dejstvom ne upam tvegati, bi nosečnost obdržala le
v primeru, da imam pravico do amniocenteze.
odgovor:
do amniocenteze ima pravico vsaka nosečnica, ki tako želi vendar ne na stroške ZZZS. Lahko si poseg in analizo kromosomov plačate sami, okvirna cena pa je med 120.000 in 230.000, odvisno od kraja, kjer se odločite, da vam uslugo naredijo.

Lep pozdrav g. Pušenjak,
vprašanje:
Stara sem 37 let in noseča. To je moja druga nosečnost.
Pred dnevi sem bila na pregledu nuhalne svetline, kjer so ugotovili tveganje za DS 1:1356. (razdalja teme – trtica: 66,1 mm)
Kljub temu, da je tveganje majhno mi ginekologinja svetuje naj opravim še aminocentozo. Ker vem, da je s tem pregledom povečano tveganje splava, me zanima, če je v mojem primeru to res potrebno?

odgovor:
potreba po amniocentezi je “relatvna stvar” in je odvisna od našega dojemanja pojma tveganje. !/1356 pomeni, da imate možnost 1x na 1356 nosečnosti, da se vam zgodi, da imate otroka z Downovim sindromom (DS). to je toliko kot je verjetnost pri 15 letni nosečnici. In zgodi se tudi 15 -letni nosečnici, da rodi otroka z Downovim sindromom. Če imate smolo, boste takega otroka rodili tudi vi, sicer pa je 1355x večja možnost, da ga ne boste, kot da ga boste. Da bi to vedeli zagotovo, bi bil potreben poseg odvzema plodovnice in analize kromosomov ploda. Ta poseg ima tveganje 1/100, da pride do splava. Odvisno od vaših meril, kaj je za vas huje, imeti otroka z DS ali sploh ne imeti otroka je odvisno ali bi tvegali splav ali raje tvegati rojstvo otroka z DS.
Moram pa vas obvestiti, če tega še ne veste, da ste v primeru, da je bila preiskava merjenja NS opravljena na račun ZZZS (z napotnico), izgubili pravico do amniocenteze na račun ZZZS, če je bilo tveganje manjše od 1/300. To mora vedeti tudi vaša ginekologinja, ki vas “sili” na amniocentezo. Pravico bi ohranili, če bi bodisi NS plačali sami ali če bi bil izvid merjenja NS tak, da bi imeli tveganje za DS večje od 1/300.
vprašanje:
Ali razmišljam prav – če bom ob porodu stara 35 let in 3 tedne in sama plačam NS, mi plača amniocintezo ZZZS.
odgovor:
Ne, to kar pišete velja za ženske stare ob terminu poroda 37 let in več, med 35. in 37. letom pa je za amniocentezo potrebno imati pozitiven presejalni test, ki pa vam ga (enega seveda) plača ZZZS. Če je presejalni test pred 37. letom negativen nimate pravice do amniocenteze na račun ZZZS, lahko pa si jo seveda “privoščite” na lastne stroške ne glede na starost, če menite, da bi bilo bolje zagotovo vedeti za kariotip ploda.
vprašanje:
Nekoliko sem zaskrbljena po opravljeni amnoicentezi. Zanima me, koliko časa po le-tej še lahko pride do morebitnega izliva plodovnice? Kaj svetujete glede počivanja, hoje po stanovanju zavoljoosebne higiene, ter hoje po stopnicah. Moram reči, da v glavnem počivam, vendar od časa do časa moram tudi v zg. nadstropje ali v kopalnico. Poseg je bil opravljen 20.11. popoldan.
Hvala in lep pozdrav. Tatjana

odgovor:
običajno po amniocentezi, če “misli priti do odtekanja plodovnice” do tega pride hitro, bodisi takoj po posegu ali v dnevu do dveh. Če v tem času ni prišlo do odtekanja zelo verjetno tudi ne bo. Menim, da s pretiranim počivanjem zdaj ne boste več ničesar pridobili, zato lahko pričnete “živeti po starem”.

Odlomek iz članka v Mojem malčku:

Pregled v 16. tednu nosečnosti
Na tem pregledu ginekolog poleg teže in krvnega tlaka znova preveri hemogram in urin. Pogovoril se bo o izvidih preiskav prvega pregleda in po potrebi tudi ustrezno ukrepal. Sledil bo običajen ginekološki pregled, pri katerem preverjamo velikost maternice, njen položaj kot tudi čvrstost materničnega vratu.
Tokrat se bomo v navodilih spomnili vseh nosečnic, ki zaradi enega ali drugega razloga niso opravile merjenja nuhalne svetline, jih pa vendarle skrbi, da plod morda ni kromosomsko ali drugače okvarjen. Svetovali jim bomo trojni hormonski test, pri katerem na osnovi koncentracij treh hormonov v krvi nosečnice in nekaterih drugih parametrov izračunamo, kolikšno je tveganje za Downov sindrom ali okvaro nevralne cevi pri plodu. S tem testom odkrijemo 60 % plodov z Downovim sindromom, kar je občutno manj kot pri merjenju nuhalne svetline. Najugodnejši čas za to preiskavo je med 16. in 18. tednom nosečnosti.
Šestnajsti teden pa je hkrati tudi tista višina nosečnosti, ko je plodovnice že dovolj za še eno preiskavo, imenovano amniocenteza. Pri njej z dolgo iglo skozi steno trebuha in maternice ob pomoči ultrazvoka odvzamemo nekaj plodovnice, v kateri so odluščene plodove celice. Iz njih v laboratoriju pridobimo genetski material, v katerem iščemo kromosomsko napako. Test je kar 99,9 % zanesljiv. Izvajamo ga, kot sem že omenil, pri vseh nosečnicah, ki bodo ob porodu stare 37 let (ali več, seveda) in si preiskavo želijo, ter pri vseh tistih, ki so imele pozitiven test nuhalne svetline ali trojnega hormonskega testa. Pa tudi pri tistih, pri katerih je genetik svetoval preiskavo zaradi kromosomskih bolezni pri konkretnem paru ali bližnjih sorodnikih. Tveganje za nastop splava zaradi preiskave je 0,8 %.

srečno Lala

hvala ti Lala.
Sem pa razen člankov v revijah prebrala vse živo (od g.Pušenjaka VSE), pa različne www strani, kjer razlagajo, da ds ni samo triplodija 21 kromosoma, ampak obstaja še cel kup drugih kromosomskih anomalij, ki tudi pomenijo ds. Od tega, da se del 21 kromosoma preseli na 14, pa različne druge kombinacije – (18/21, 19/21, pa do 45 namesto 46 kromosomov…)skoraj bi lahko že disertirala na to temo. Moje izračunano tveganje pri merjenju nuhalne svetline pa je večje od 1/300. Na žalost.
Res pa je, da z amniocentezo praktično izključijo (99,9%) možnost za ds, koliko pa je še drugačnih možnih anomalij, pa raje ne razmišljam.

Mani! Sama sicer nisem imela amniocinteze, sem se pa na podlagi NS, ki je pokazala 4x povečano verjetnost za DS pri moji starosti (27let) in glede na to, da že imamo detece z DS v družini, odločila za horionsko biopsijo. Glavni razlog za to odločitev je bil v nižji nosečnosti opravljen poseg in hitreje znani izvidi. Poseg je odlično (neboleče, strokovno) opravil dr.Pušenjak v LP, ki ga priporočam.
Zdi se mi pomembno je , da zaupaš dr., ki opravlja poseg in še enkrat priporočam dr. Pušenjaka v LP ali dr. Cerarja v Post.por.
Srečno!

Draga Mani, če ti biološka ura še ni potekla (nevem koliko si stara), ne se sekirat preveč.Pa četudi ne bo zdaj, bo pa kdaj drugič vse v redu.Jaz sem bila prvič noseča pri 20.tih, nosečnost ni potekla v redu zato sem v šestem mesecu rodila,in seveda ker je bilo to že pred 25-letih je otrok tudi umrl.Potem nisem več zanosila in sem pri 42 letih zanosila po postopku IVF, v začetku nosečnosti je bilo vse super, potem pa me je pri 16 tednih polila kri in pristala sem v bolnišnici in prav tedaj ko bi morala na to amniocintezo. Zato sem šla na amn.v 20 tednu ali morda še kaj več, toliko večji strah.Že sem ti napisala, da tudi ni bilo vse v redu, končen rezultat pa super.Ne se preveč poglabljat, raje prepusti strokovnjakom.Vsak človek je individum, pri vsakem se drugače odvijajo stvari(nosečnost,bolezen itd.), končen rezultat pa isti.

stara sem 42 – moja biološka ura je že kaj vem kje. Imam pa že enega zdravega skoraj odraslega – in to me malo tolaži.

Na vsak način bi te rada potolažila.Upam,da bo in mora biti vse v redu.Ampak,če vendarle ne bo, naj ti bo v tolažbo,da pri tej starosti tudi ni tako lahko imeti majhnega otroka.Otroci danes so strašansko zahtevni in zahtevajo 500% tvoje zmogljivosti in ne računaj na kakršnokoli pomoč,mogoče boš morala kdaj pa kdaj tudi kakšno grenko pogoltniti na račun starosti.
lep dan še naprej!

vem ja, me je že, ko sem v čakalnici čakala na merjenje nuhalne svetline ena starejša gospa (ki je spremljala svojo nosečo hčerko) gledala kot zombija.

Mene pa zanima, kaj bi storile, če bi bil rezultat aminocenteze pozitivne in bi v semi nosile otroka z DS?

Kar malo me je stisnilo pri srcu, ko sem brala starejše poste dr. Pušenjaku, ko je ena mamica, ki se je bala, da bo rezultat slab spraševala celo to, kaj če otroka pusti kar v porodnišnici in ali bo kdo poskrel zanj…

Lala

Če me ne bi tako obremenjevalo, da bi imela zdravega otroka, se tudi s temi preiskavami ne bi obremenjevala. Kakorkoli se sliši sebično, stara sem, partner še nima nobenega otroka – torej si želiva enega zdravega. Za kaj dosti nosečnosti nimam več časa, pa še vsaka naslednja bo bolj rizična kot ta. Ali naj se obsodiva na enega samega otroka z ds? Kaj bo potem z najinim življenjem? V nadaljevanju življenja ne želim biti samo mati. To sem že poskusila.

Vidim,da nisi šla skozi to preizkušnjo.Ko sem šla jaz na amn.sem podpisala, da dovolim ta poseg in pa,da v primeru DS grem na splav.Kaj misliš,da take posege
delajo samo za kar tako…..

Če je rezultat pozitiven se lahko odločiš za prekinitev nosečnosti. Ne razmišlajaj in ne obremenjuj se že sedaj s tem. Na poseg pojdi optimistično, z zavestjo , da je vse OK.

hvala **.

mani, sama sem sla skozi slabo nuhalno svetlino pri 33-tih. Poleg tega so bili slabi ultrazvoki (sumi na zahiranost), cakala sem pa prvega otroka in sem bila prestrasena ko pes. Tudi v to nisem bila prepricana, ce bi res splavila… Cvikala sem do zadnjega. Se ko se je mali rodil, sem mesec dni iskala mongolske poteze na obrazu…. Popolnoma te razumem. Upam, da bo vse v redu… Verjetnost, da ne bo, je res zelo majhna – poskusi gledati pozitivno!

Draga Mani,

težko mi je ko berem tvoje besede in te popolnoma razumem, Svoje uzkušnje z amniocentezo sem ti že opisala, huje kot vse je bilo čakanje na rezultate. Tudi sama sem bila za prvega otroka že kar “precej” stara, pa še par let pred tem sem imela velike zdravstvene probleme in nenatadnje prometno nesrečo in sem se zato srečevala s podobnimi mislimi kot ti , predvsem pa sem si želela zdravega otroka – ali si ga ne vsi- sploh pa, če sem pomislila kako je naporno v teh letih imeti zdravega otroka, kako mora šele biti, če z njim ni vse v redu. Na srečo je bilo , vsaj pri meni, vendar pa mi je zdravnik, ki me je poslal na to preiskavo položil na srce: Odločitev je vaša ali greste ali ne, vendar pa se vnaprej ne obremenjujte preveč, kajti to ni dobro ne za vas, ne za malo bitje, ki se razvija v vas. …če bo slučajno kaj narobe, ta most bova prečkala, ko bo do tega prišlo…..
In v bistvu mi je to nekako pomagalo.
Res ti želim, da bi bilo vse v najlepšem redu in drži se do takrat, čeprav vem, da ti ni lahko.

Lep pozdrav!