Lep pozdrav,
Stara sem 25 let. Mislim, da živim pod stresom. Mislim, da je moj stres povezan s službo. Z novim letom se je kolektiv močno zamenjal, tako da sem zdaj v službi zelo obremenjena. Imam veliko dela, polno glavo, zraven vsega pa še skrb, da je mora biti vse perfektno. Študiram ob delu, pravzaprav zaključujem študij, in obeta se mi napredovanje v službi. S študijem sem še toliko bolj obremenjena, ker imam postavljen pogoj, da ga dokončam do konca leta. Študij, služba…….stres. Kako vem, da sem pod stresom? Leto se mi je na zdravstvenem področju začelo zelo slabo. Prvo 2.2.02 padec v nezavest zjutraj, po tem, ko sem vstala iz postelje. Po obisku nevrologa sem bila napotena na EEG pregled, izvide izvem v soboto. 14 dni po tem sem bila zelo obremenjena s tem, najbolj grozno mi je bilo vsako nedeljo zjutraj, ob isti uri kot takrat, ko sem padla v nezavest. Potem sem vsakih 14 dni imela visoko vročino, čist z lepega. Naenkrat. JE pa to bilo vedno na 15. v mesecu. Delam na banki, in 15. v mesecu je v službi pravi kaos. Zdaj povezujem to z preobremenjenostjo in ne vem no. Po padcu v nezavest, sem si več časa vzela zase, hodila sem na sprehode, bila na zraku, imela urico za sebe, ampak sem potem še vedno zbolela (vročina). Mislim, da se nekaj dogaja z mano, in čedalje bolj sem prepričana, da je to psihološke narave. Tudi sem razmišljala da bi obiskala psihologa ali celo prisiatra, mogoče obiskala kako sprostitveno masažo, ne vem no, kaj predlagate? Drugače živim še s starši, imamo normalne odnose, edino kar je, in si zdaj upam priznati na glas je to, da sem res preobremenjena tako z delom, študijem, kot s samo seboj – t.j. hočem bit popolna v vsem – ampak vidim, da to ni lahko in celo negativno vpliva name.

Prosim za nasvet, analizo……Lp Pia

Spoštovana Pia,
vsaka slabost še ni nezavest in povsem možno je, da se je to zgodilo zaradi prenizkega tlaka, prenizkega nivoja sladkorja v krvi ali kakega podobnega organskega razloga, ki naj ga razišče in opredeli vaš splošni zdravnik. Ob vašem načinu življenja si verjetno tudi ne privoščite dovolj spanca in prostega časa, tako da je podobne težave še možno pričakovati. Predvsem poskušajte uskladiti svoje obveznosti po hierarhiji pomembnosti in poskrbite med enim in drugim naporom za dovolj počitka. Koristne so vse tehnike sproščanja o katerih je bilo na tem mestu že mnogo opisanega, poskrbite pa tudi za ustrezno emocionalno klimo v svoji najbližji okolici, saj vam bo ta končno nudila tudi potrebno oporo.

Lep pozdrav,
Prvic sem na vasi strani, ker nam jo je priporocal profesor na fakulteti. Stara sem 22 let, in doslej nisem imela obcutka, da bi bilo z mojim zdravjem karkoli narobe. Prejsnji teden, pa sem dobila nekaksen napad, ki si ga ne znam razloziti. Ko sem zelela zaspati, sem zacela razmisljati, kaj vse moram opraviti v sledecem tednu ( zadnji teden predavanj je res naporen). Kar naenkrat nisem zmogla vec dihati. Stekla sem na balkon in hlastala za zrakom. Misica nad usnico mi je mocno trzala in ravno tako desna roka. V kopalnici sem skusala piti vodo, a ni slo. Sele ko sem zacela glasno jokati ali skoraj rjoveti, sem se pocasi umirila ( tudi srcni utrip je bil mocno pospesen). Moram priznati, da sem se tega napada precej ustrasila in prav tako moji starsi. bojim se, da se to ne bi ponovilo,se posebej ne v javnosti. Sklepam da je vzrok temu stres na faksu, ki se bo upam kmalu končal.
Vprašala bi vas, če je vzrok tega napada res v stresu in ali je res (kot pravi mama), da ko se ti tak napad enkrat pojavi, je potem nevarnost, da se ti pojavlja večkrat v življenju?
( sicer sem bila pred enim mesecem na pregledu krvi in je bilo vse v redu).
Drugo vprašanje pa je: če se nekoč odločim za obisk pri psihiatru ali se ta obisk kamorkoli zabeleži? Ali lahko to vpliva na mojo bodočo zaposlitev?

V naprej se vam lepo zahvaljujem

zaskrbljena mateja

Spoštovana Mateja,

napad, kakršnega opisujete, ima lahko številne vzroke, čeprav med najverjetnejše sodijo psihogeni. Če boste obiskali psihiatra, bo ta naročil še nekatere nevrološke preiskave, vsekakor pa bo smiselno, da boste pred obiskom opravili pregled pri svojem splošnem zdravniku. Za psihiatra ne potrebujete napotnice, njegove ugotovitve pa se brez vašega soglasja ne posredujejo nikomur, izjema je le sodni proces, npr. hujše kaznivo dejanje, sumljiva oporoka ipd. Sodni izvedenec, ki mora biti zdravnik in je zaprisežen, ima po pooblastilu sodišča dovoljen vpogled v katerokoli zdravstveno dokumentacijo.

Poskušaj uporabljati avtogeni trening vsakič, ko se spomniš nanj ali si pod stresom. Prilagam en odlomek, ki sem ga nekje zasledil.
Obvladovanje čustev
Do željenih čustev se pripraviš tako, da najprej narediš pomembne stvari:
Če se hočeš zaljubiti, se začneš obnašati kot zaljubljenec, pišeš ljubezenska pisma itd.
Če hočeš se užalostiti, se oblečeš v črno, govoriš potiho z drugimi in greš na pogreb. Nato postaneš žalosten.
Samozavesten odziv
Obnašati se moramo, kakor da nas ni strah ničesar. Sprostimo vse mišice, dihamo enakomerno in počasi, v mislih se hrabrimo z besedami: “Zagotovo bom zmogel.”
Potem sledi naš odziv sproščenosti in samozavesti.
Glava sklonjena naprej, povešena ramena – ŽALOST.
Pokončna dvignjena glava, ramena pomaknjena nazaj in z izravnano držo kažemo ponos.
Sogovornik nam je všeč, ko so kotički naših ust in oči privzdignjeni, naše zenice široke.
Sogovornik nam ni všeč, ko imamo stisnjene ustnice in oči, zenice ozke.

Pa še avtogeni trening:
Sprostitev

Fizična sprostitev:
Vsaka akcija je posledica misli. Misli dobijo obliko v akciji. Kot pošlje um mišicam sporočilo, da se napnejo, jim mora poslati tudi sporočilo, da se sprostijo. Fizična sprostitev se začne pri prstih na nogah in se giblje navzgor. Avtosugestija gre skozi mišice in doseže oči in ušesa na vrhu. Nato sporočilo pošljemo ledvicam, jetrom in ostalim notranjim organom. Med to sprostitvijo smo v položaju Savasana (ležimo na hrbtu).

Umska sprostitev:
Ko občutimo umsko napetost je priporočljivo, da dihanje upočasnimo in dihamo ritmično za nekaj minut. Kmalu se um umiri. Lahko dobite tudi občutek, da plavate.

Duhovna sprostitev:
Vseh napetosti ne odpravimo dokler ne dosežemo duhovne sprostitve. Dokler se oseba razdvaja med telesom in umom, bodo obstajali skrb, žalost, nestrpnost, strah in jeza. Ta čustva ustvarjajo napetost. Jogi se indentificira z čisto zavestjo v sebi, ve da je izvor energije, moči, znanja in miru v njemu samam in ne v telesu.

Ko se hočemo sprostiti, pomislimo na šumenje morja ali valovajočo se morsko gladino, ki jo opazujemo s čolna. Ko nas prime, se vržemo vanj in se ohladimo. Morje je zeleno in prijetno. Dihajmo ritmično s trebušno prepono kako minuto in občutek pomirjenja se bo vrnil.
Upam, da ti bo pomagalo.
Lep pozdrav