otrokovo zbujanje-hiperaktivnost ali želja po ljub
Spoštovani!
Najprej naj Vam zaželim srečno in zdravo novo leto, ter se zahvalim za Vaš cenjeni trud. Prosila bi Vas pa za nasvet in sicer.
Sem mlada mamica leto in pol starega sinčka, ki živi v urejeni in zadovoljni družini. Posvečamo mu veliko časa in energije, kljub zaposlenosti (vsi smo samozaposleni), je ob njem vedno nekdo, ki je tam 100% samo za njega. Ker je , ko je bil star 1 mesec preživel težjo zaduštev, k sreči brezposledično, je moje zavedanje, da je otrok največja sreča v življenju, še toliko večje.
V zadnjih dveh mesecih je imel ves čas vneta ušesa. Pediatri pravijo, da je lahko tudi psihičnega izvora.
Zbuja se tudi po petkrat in večkrat na noč, ter zahteva flaško in pozornost. Spi izrecno sam v posteljki in nikoli pri meni v postelji. Ko je žalosten ali ko začne jokati, včasih tudi sam udarja po sebi, po svoji glavi, kot da zares trpi, pa čeprav gre samo za trmo. Včasih me odklanja…včasih je kot klop pri meni. Ko zajoka si z rokami zakrije obraz in hlipa.
Mogoče je vse malce “nepomembno”, vendar si zares želim, da bi pri svojem otroku storila prave stvari, ga vzgajala pravilno, da bi bil samostojna in zadovoljna oseba. Želim si da bi bil čustveno in psihično uravnovešen, da bi se razvijal naravno, brez da bi s svojimi navadami počela kaj narobe in mu s tem škodila.
Najlepša hvala za odgovor.
LP-Katja
Spoštovana Katja,
sinu boste najbolj pomagali ( s tem mislim tudi na prihodnost), če mu boste nudili svojo pozornost, ko bo za to ustrezen čas, vsekakor pa predvsem podnevi.Ponoči postopno zmanjšujte dozo ukvarjanja in prenesite končno de da bi se odzvali tudi kakšen “jokec”, če boste seveda poprej prepričani, da orok ni bolan.Sčasoma se bo naučil, da ponoči ne bo odziva in se zgolj zaradi ustvarjanja pozornosti tudi ne bo oglašal.Kot ilustracijo vam pvem primer sicer v vseh ozirih zdrave deklice, ki je jokala vsak dan ob pol štirih popoldne pribljižno sedem minut (starša sta seveda poskusila vse od tolaženja, do ignoriranja, končno pa sta hčerkin “obred” sprejela, saj je bila deklica po svoji “dozi “joka videti kar zadovoljna-trajalo pa je nekaj mesecev.Zdaj je že odrasla in ima sama ima trenutno podobno “prakso” s svojim otrokom.
Mislim, da sodite v tisto skupino staršev, ki otroka jemljejo kot Božji dar in ne kot naravno producirano bitje. Sam sicer verujem. Ne pretiravajte s tem. So otroci, ki jih starši jemljejo kot bistvo svojega življenja in običjano iz njih nič prida ne nastane, so pa tudi taki, ki so le bogata obogatitev in razlog, da se gremo zgodbo družine. Nič več in nič manj. Otrok je član družine kot vaš mož in vi. Prav zanima me kdaj imata pri vsem tem kar pišete čas drug za drugega. Kdaj sta bila nazadnje sama zunaj? Kolikokrat se imata čas ljubiti? Običajno taki starši pozabijo nase in na partnerja. Po 15ih letih, ko ljubko dete odraste in reče svojim preljubim staršem “stari daj mi keš in daj mi mer” pa pride streznitev. In ponavadi tudi ločitev. Streznite se dokler je čas in pomislite kdaj tudi nase. Otrok bo imel več od tega kot pa od neprestanega ujčkanja.
Pa ne pozabite, pri 6ih letih mora prevzeti določene delovne obveznosti v družini (čiščenje, ipd.) in postati enakopraven član družine, predvsem v svojih obveznosti. Odrekanje je pogoj za zdrav odnos do življenja in to mora otrok začutiti že takoj. Se vi nikoli ničemur ne odrekate?
Strinjam se z g. Romanom. dodala bi samo to, kako kvalitetno se lahko posvečate otroku, če ste večno neprespana? Moj sin je v prvem letu imel dvaindvajset vnetij ušes. Res je bilo hudo. Nisem in verjetno nikoli ne bom pozabila, kako je bilo. Danes je zdrav najstnik. Mati da svojemu otroku največ, če pokaže, da je ob njem, kadar jo RES potrebuje.
Lep pozdrav.