oče
Spostovani!
Pred nekaj leti je oceta doletela blazja kap (predvidevajo zdravniki), zgubil je ravnotezje. Stanje se je zelo pocasi popravljalo samo od sebe in sedaj je (recimo) normalizirano. Zdravniki so delali vse mozne raziskave in nic. Zadnje case pa z ocetom ni ‘vse uredu’. Neprestano je zivcen, tresejo se mu roke, postopa po hisi gor in dol, krivi se za ‘zivljenske napake’, pri stvareh, ki naj bi jih normalen clovek sposoben izpeljat zgublja zivce, ima samogovore, joka, ne spi, shujsal je 9 kg, stiska ga srce, globoko diha (kot da bi mu zmanjkovalo zraka)… Star je 65 let, vedno je bil zelo preudaren, sposoben, vesel, rad je bil v druzbi….
Dosti je delal s strankami, bil zaposlen cele dneve, kar pa pocasi opusca, morda ga je to tako potrlo?! Naredil je vse mozne preiskave srca, pljuc, glave… pa vse kaze na normalno stanje cloveka teh let.
Prosim predlagajte kaj, se ze posteno bojimo zanj!
Lp, H.
Spoštovana Helena,
opisali ste vsa znamenja depresivnega sindroma,posebno značilne so nesmiselne samoobtožbe,brezciljni nemir in hujšanje.Ker so izključii telesne vzroke,mu bo psihiater lahko razmeroma hitro( v dveh do treh tednih) pomagal z ustreznim zdravilom.Očeta skušajte čimbolj zaposliti,omogočite mu družbo in vse kar ga bo oviralo pri tuhtanju na samem,saj nevarnost samopoškodb še ni minila.
Spoštovana Helena,
antidepresivi ne morejo odpraviti doslej neznanega osnovnega vzroka za biokemično spremembo v prometu serotonina, katere posledica je depresija, pač pa časovno uravnotežijo stik serotonina z receptorji zanj, torej ZDRAVIJO FUNKCIJO.Možno je, da se depresija kasneje v življenju še kdaj pojavi, saj nobena od doslej opisanih metod zdravljenja vključno z vsemi psihoterapevtskimi metodami ni mogla vnaprej zagotoviti trajnega dobrega počutja .