Spoštovana doktorica

V vodeni meditaciji sem v otroški sobi uvidila sebe. Bila sem stara okoli pet let.Imela sem dolge lase, kot da bi bili prepoteni in begala sem sem in tja kot divja žival s preplašenimi očmi. Soba je bila vsa v roza barvi, sebe pa sem videla črno belo. Hotela sem jo prijeti in jo dati v naročje, da jo potolažim. Govorila sem ji naj se ne boji, da saj ni nič kriva in da bo vse v redu. Ko sem prišla iz meditacije ven sem bila pretresena, sa se tudi v življenju zdaj večkrat počutim kot ta deklica v meni, predvsem takrat, ko sem pod določenimi pritiski. V družini je vladal alkohol.
Kaj menitevi na to meditacijo
Hvala za odgovor

Spoštovana Meri,
spuščanje v fantazijski svet lahko sproži mnoge razvedrilne, kreativne, pa tudi tesnobo vzbujajoče asociacije, ki imajo vrednost,le, dokler ostaja realitetna kontrola zadostna, sicer pa lahko zavede ne le v nekoristne , temveč celo za notranjo celovitost usodno škodljive zaključke.