Spoštovani,

moja težavica mi ne povzroča hudih skrbi, pa vendar se mi zdi zanimiva, ker je zame nerešljiva. V življenju sem zadovoljna in srečna, načeloma “vem, kdo sem”, nimam kakšnih posebnih težav z identiteto, imam čudovitega partnerja itd. No, težavica pa nastopi, ko se srečam z ženo svojega kolega (nekoč sva bila zaljubljena, ampak zdaj sva daleč od tega, od tega je že dolgo in sploh ni noben problem). Ta mlada ženska mi je namreč tako osupljivo fizično podobna, da ves čas buljim vanjo in sem takorekoč v šoku, obremenjena, želodec poln kamnov, v grlu cmok. Seveda se delam sproščeno, kar mi lepo uspeva in “stik” je načeloma brez večjih škandaloznih scen. Pa vendar se mi potem še ure in ure mota po glavi, kako strašno in na las mi je podobna in iščem morebitne razlike (ne-fizičnih je ogromno, a to me ne potolaži). Edino, kar mi je v (slabo) tolažbo je, da je ne vidim pogosto, celo zelo zelo redko! Kadar pa jo vidim, sem čisto iz tira. Sva si veliko bolj podobni kot sestri, no, pa vendarle manj kot enojajčni dvojčici. Zadnjič sem ugotovila, da sva si enako spremenili frizuri.

Sploh ne razumem, zakaj me to obremenjuje, zakaj moj ego klecne, zakaj naju primerjam, iščem razlike itd. Moja samozavest ima morda na splošno kakšno počeno opeko, načeloma pa zdrži. Ob njeni navzočnosti pa sem razvalina. Problem je pravzaprav v tem, da si moj mož želi preživeti več časa z njima in prijateljevati z njima. Jaz si tega ne morem predstavljati. Saj sem mu že omenila, vendar se mi moje vedenje zdi otročje in rada bi si nekako pomagala. Pa verjetno je tudi krivično. Ampak kaj, ko imam občutek, da gledam v ogledalo, ko jo vidim! Hja, je vse to res zato, ker bi rada rekla, da ni “niko kao ja”?

Hvala za vaše mnenje!

Spoštovana Irena,
hm, hm, ali bo res držalo, da načeloma veste kdo ste in nimate nbenih posebnih težav z identiteto, ko se za zaradi posnemovalke tako grizete? Vaša reakcija jasno razodeva vsaj razpoko v samospoštovanju, če ne kar luknjo.Če bi bilo s samospoštovanjem vse v redu bi vaše razmišljanje potekalo nekako v tem smislu: moram biti pa res nekaj posebnega, da me takole posnema s frizuro, pozornost, ki jo vzbuja, je pravzaprav namenjena meni. Res je ,da sem mnogo lepša in imam na moške večji erotični vpliv, zato je vse, kar mojega partnerja zanima na njej pravzaprav posnetek idealne ženske, ki jo je našel v meni….
Glavo pokonci,bodite to, kar ste: original in ne kopija!

Prav hecen primer. Poskušaj s še kakimi spremembami. Boš videla, če se resnično to dogaja

Hm, saj ona me ne posnema. Srecava se neodvisno, sicer ne ve, kaj se z menoj dogaja in nima nekega stika z mojim zivljenjem, niti jaz ne z njenim. Neodvisno sva enako spremenili frizuri. Ona zal ni moja kopija, s tem se kaj tezko tolazim, saj se sicer sploh ne vidiva in ona se verjetno niti desetino tako ne obremenjuje. Morda je moja travma ravno v tem, da ne vem tocno, katera je kopija! Hm, zanimivo…

Je pa res, da sem vsaj v mojih oceh jaz nekako simpaticno bitje, ona pa precudovita lepotica s porcelanastjo poltjo, ob kateri se mi hoce izpahniti celjust… Sem ze razmisljala v tej smeri. Verjetno mi daje obcutek, da sem slaba kopija jaz. Kar je po svoje cudno, ker sva si itak zelo podobni, pa vendar je ona v mojih oceh tako zelo lepa. Jaz pa sem v kategoriji “sprejemljivo”.

Pa tudi ne bi rekla, da imam kaksen vecji eroticni vpliv na moske kot ona. Se pravi – s tem se naceloma ne obremenjujem, ker imava tako vsaka svojega izbranca in med nama ni rivalstva te vrste. Ker pa bi bilo ocitno tudi ta tema vredna razmisleka, se ji bom posvetila. Morda me je podzavestno strah, da bi mi ugrabila mojega moza? Ampak midva se tako dobro razumeva. In onadva nimata skupnega skoraj nic, povsem drugacen zivljenjski nazor itd. itd. Skratka, moj moz je res na varnem… 😉

Vse je samo videz! Bolj moram prepricati samo sebe o pomembnosti drugih razlik… No, ta problemcek ni pol tako hud kot so drugi na tej strani, sem ga bolj omenila “za predah”, za malo popestritve… Bom nabavila malo cementa za odkrusenja v zidu moje samozavesti, pa bomo videli.

Draga Irena.
Po vsej verjetnosti se tvoja kopija počuti ravno tako kot ti. Mogoče samo ti tega ne opaziš in ti zato izgleda bolj samozavestna.
Je pa gotovo ona tvoja kopija, če sem dobro razumela, je njo našel tvoj bivši za tabo. Zato kar dvigni glavo, saj si ti “original”.
Lep dan.
Lena

Draga Irena. Verjetno si že kdaj videla kakšnega zares dobrega, tebi všečnega, lepega…moškega, ki pa je ob sebi imel popolnoma nesimpatično, nelepo, za tvoje pojme skratka grdo žensko. Tako, da tio je bilo kar žal zanj. Ampak on je zagotovo v njej videl nekaj, kar ni sposoben nihče drug. Samo dva zares vesta, kaj se med njima dogaja. Verjetno si že slišala za “kemijo” med dvema, ko pa ljubezen raste v nekih drugih kakovostnih področjih, pa je to sploh fino. Neizogibno je, da bodo tvojemu možu všeč kdaj še druge ženske, celo zaljubil se bo vanje, tako kot – če si iskrena do sebe – tudi ti vsaj malo v druge moške.
Odvisno od tega, kako si si določila svoje meje, pa boš stvar nadaljevala ali pa ne. Konkurence si nihče ne želi, vendar je neizogibna, zato je smešno, če bi jo ignorirala. Prava kombinacija razuma in emocij naj ti bo življenjski stil. To pomeni, da v odnos iskreno prispevaj, kar lahko in kar želiš, ohrani pa neodvisnost. Neodvisni so zmeraj privlačnejši. Izražaj svoje želje in ne sprašuj moža za dovoljenje pri vsaki stvari in delaj kaj po svoje, tako boš v njem ohranila zanimanje zase. Radovednost, vznemirjenje…to je pomembno za razvoj odnosa.
Ko se srečaš s svojo “zrcalno podobo”, jo poglej, in ji povej, kaj je na njej lepega. Poskušaj misliti iskreno. Ljubosumje je izraz tega, da si sama šibka. Zato, ker si pa samo ti in nihče drug edinstveni človek, imaš ti neke prednosti, ki jih nima nihče drug. Ljudje smo obsojeni na pekel na zemlji, je zapisal že Jean-Paul Satre. S tem je mislil na druge ljudi, ki so okrog nas. Zato se druži s stistimi, ki ti je z njimi prijetno. Potrudi se zase, zadaj si kakšna pravila…recimo: danes pa ne opravlja. Danes grem zvečer sama na sporehod. Danes…..saj znaš, prepričana sem.