Pozdravljeni!

Ne vem več, kaj naj storim. Neprestano se vrtim v krogu prenajedanja in bruhanja, obsedenosti s preštevanjem kalorij, kdaj lahko kaj jem … Rezultat so poškodovani zobje, slaba prebava, slabokrvnost in kdo ve, kaj še. Mislila sem, da se lahko sama rešim, pa sem se krepko zmotila. Tole traja že dobra 4 leta. Že vse življenje se počutim osamljeno, odrinjeno. Moja samozavest je zelo nizka, vsakdan je prežet s strahom. Strah, tesnoba, tresenje … se me lotijo v najbolj navadnih situacijah (na banki, v restavraciji, na faksu itd.). Na prvi pogled sem vesela, urejena in zdrava. Če pa me kdo le malce dregne, se zrušim kot hišica iz kart. Če bi me videli, si nikoli ne bi mislili. V šoli sem uspešna, starši me imajo radi (mogoče celo utesnjujoče), fanta imam … Nimam pa prijateljev. V srednji šoli jih je bilo kar nekaj, potem pa se je vse spremenilo. Sem plašna, nerodna, v sebi čutim veliko praznino, saj velikokrat nimam s kom na kavo, na klepet … Počutim se samo. A je res tako težko najti prijatelje?
Odkar jemljem zdravila, je sicer malo bolje, ne pa dobro. Kljub temu še vedno bruham. Ne morem nehati. To me uničuje. Prosim, pomagajte mi!

Spoštovana Ula,
zdravljenje bulimije ni le jemanje tablet, ampak vzpostavljenje ravnotežja v čustvovanju,postavljanju in opredeljevanju življenjskih ciljev,je veščina ohranjanja in obnavljanja kvalitetnih medosebnih odnosov, torej dozorevanje v zelo širokem smislu.V ta namen boste poleg zdravil potrebovali še psihoterapevtsko oporo, najbolje v skupini.Če ste študentka se lahko pokličete psihiatrični dispanzer Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani na tel 2007421.