Odšel bom iz obupnega zakona
Prosim za mnenja, nasvete.
Na kratko:
Poročen sem 20+ let, trije otroci (višji razredi OŠ). V zakonu ne zdržim več zato sem kupil garsonjero v katero se imam namen preseliti takoj po njeni obnovi (recimo do konca leta). Žena ne ve, kaj načrtujem oziroma izvajam zato lahko v miru opravim obnovo (drugače bi bilo, če bi imel kovčke že pred vrati). Namen imam naenkrat samo spokati in oditi in nato začeti s postopkom ločitve.
Bi naredili drugače? Kako ste vi to naredili? Prej povedati članom družine?
Nasveti so dobrodošli.
Verjetno je veliko vprašanj, ki pa sedaj niso prisotni zaradi različnih stvari.
Hvala.
Predvidevam da imaš dominantno, psihično agresivno ženo?
Odidi, ampak ravnaj tako da jo boš čim manj prizadel ob odhodu. Da se ti ne bo maščevala na račun otrok?
Morda ji tik pred odhodom rečeš, da ne zdržiš več in da razmišljaš o odhodu. Vsaj malo jo prej pripravi ali opozori. S tem zmanjšaš njeno zamero.
Potem pa v roku par dni ali tednov to izpelji in se odseli.
Če nič drugega, ste ženi DOLŽNI vsaj odraslemu človeku dostojne komunikacije, zakaj ste se tako odločili.
Ko ste vstopili v zakon s to osebo, ste se tudi vi zaobljubili, da boste delovali v DOBREM IN SLABEM.
In ne glede na drugo stran, in kako obupno slab je odnos, ste vi dolžni zaobljubo spoštovati (v nasprotnem pravzaprav niste nič boljši od druge strani, da ne omenjam, da vas bo beg pred lastno ne-odgovornostjo pahnil prej ko slej v nasledni podoben vzorec, odnos).
Še več, niste samo mož, ampak tudi OČE, torej imate tudi ODGOVORNOST do lastnih otrok, ki si kot ljudje pravtako zaslužijo pojasnilo vaše odločitve.
Težav se ne rešuje z begom pred njimi ali pa z nojevstvom (zatiskanje oči, z glavo v pesek, z zanikanjem težav, laganjem in prepričevanjem samega sebe in/ali druge, da jih ni in je vse ok.
Rekel si da želiš iz obupnega zakona , torej si obupan pač zaradi nečesa kar sam najbolje veš .
Po moje ljudje ne odidejo če so srečni in zadovoljni , torej ti nisi ne eno ne drugo .
Se pa strinjam , da ženi mirno in spoštljivo poveš , da si se pač tako odločil ker tako tudi čutiš in da tudi del odgovornosti za razpad zakona pripisuješ tudi sebi ne samo njej .
Ne zdi se mi smiselno , da nekdo vztraja in bi še vztrajal nekje , kjer mu ni več za biti .
Pogovori se. nujno. če ti je ona delala slabo, ji ne vrni s slabim.
imel boš mir pri sebi, dostop do otrok in morda super odnos z njo.
Moj bivši ženskam ni povedal, da je konec…pa so prihajale za njim, ga čakale, mu grozile. Prišle k meni v službo. Na koncu je brez besed zapustil tudi mene. Pa se zavedam težav, ki sva jih imela. Ko se gre v ihti…ni nikoli zares konec, nekaj ostane odprtega. Bodi fer do sebe in pojdi brez gneva in zaradi principa.
Najprej se zahvaljujem vsem za odgovore.
Z repliko sem počakal na več odgovorov.
Grem po vrsti:
>Misli na otroke
Nekako tako sem mislil to izvesti. Ker sem kupil garsonjero bi v najslabšem primeru šel lahko z menoj samo en otrok (ker več ni prostora).
>Nedavno Ločen
“Zanima me, kakšen je razlog tvojega odhoda?”
Razlog: nevzdržne razmere. Zelo me zaničuje in podobno. Zgodilo se je že, da me je tudi udarila (nikoli je nisem udaril).
Naj poudarim: razlog za odhod ni druga ženska! Po vsem trpljenju z nobeno več ne bom več kot za eno noč (čeprav sem do sedaj spal samo z eno žensko (ženo). Verjemite ali pa ne.
>Hej jovankjesi
“Odvisno kako se drugac razumeta.”
Nikakor. Neprestano kreganje. Točno zato sem povprašal za mnenja, ker se mi zdi, da bi bila situacija še težja, če bi prehitro povedal.
Kot je napisal “Nedavno ločen”: samo odšla je. Mogoče je to res najboljša rešitev.
>AnaBana79
O stikih bova morala se pomeniti kasneje. Verjetno ni druge možnosti. Kot sem že zgoraj napisal: obstaja možnost, da bi en otrok šel z menoj.
>Lea39
“Če nič drugega, ste ženi DOLŽNI vsaj odraslemu človeku dostojne komunikacije, zakaj ste se tako odločili.”
Glede na njen način komuniciranja si ne zasluži dostojne komunikacije.
>Rinnaaa
Strinjam se, da vzrok ni samo v njej. Kriva sva oba. To je verjetno dejstvo.
>BTDT
“Sicer pa je zate dobro, da se prej pripraviš…”
Ravno zato iščem dodatne informacije, predloge, nasvete… časa je še kar nekaj. Drugo bi bilo, če bi imel kovčke že pred vrati.
Še enkrat hvala vsem.
Ločitev moraš vsaj poskusiti kolikor toliko dostojanstveno in spoštljivo izpeljati tudi zaradi sebe. Tudi če si žena po tvojem ne zasluži normalne komunikacije, moraš ti predvsem zaradi sebe in zaradi otrok vsaj poskusiti.
Ne zdi se mi sporno, da se vnaprej pripravljaš na odhod, verjetno bo to, ko boš vrgel bombo, dobrodošlo za vse, da ne bosta vpila in metala krožnikov v steno pred otroki, ampak povedati pa moraš. Ženi in po svojih besedah otrokom.
Če imaš tri otroke, nekako ne štekam, zakaj si štartal na garsonjero. Kot da si jih že vnaprej odpikal in ne bodo mogli niti prespati pri tebi čez vikend, če ti je že za skrbništvo vseeno. Tukaj dobiš en ogromen minus. In verjetno se bodo tudi otroci tako počutili, če so malo večji. Da jih ti nočem ob sebi. Eden bi lahko šel s teboj? Katerega bi pa vzel, če bi želeli vsi trije živeti pri tebi, kako bi ga izbral? Na am bam? Odgovor ali izgovor itak vem, finance. Koliko let najemnine bi lahko poravnal s kupnino? Verjetno do polnoletnosti otrok.
Žalostno te je brat.
Ok… slika je zdaj jasnejša.
Vse kar boš počel počni tako, da bo fer, da bo imela čim manj materije na kateri bo lahko gradila očitke in manipulirala. Vsa komunikacijo med vama naj bo pisna, ker manipulatorji vedno obračajo besede, manipulirajo s polresnicami in marsikatero laž prikažejo kot edino zveličavno resnico.
Na to, da bi šel en otrok s teboj pa ne računaj preveč, ker bo CSD dal priporočilo, da naj bosta sorojenca skupaj. Če se boš boril za skrbništvo, se ti zna precej zavleči vse skupaj, toda pozor, če en otrok hoče iti s teboj, se bori še za drugega, ker bo mati na polno manipulirala z obema in ti na vsakem koraku metala polena pod noge. Poleg tega pa ob pridobitvi skrbništva ne boš izgubil kreditne sposobnosti, kar ti zna pomagati pri urejanju stanovanjskega problema, če uspeš z zahtevo po skrbništvu. Preživnine znajo biti huda cokla, ki jo presežejo le redki.
Glede na to, kako opisuješ obnašanje ženske, bo tvoja ločitev peklenska.
In pa – smo spet tam….pišeš na forum Ločitev, tvoja zgodba pa pravzaprav sodi na sosednjega Mejna in narcisistična osebnostna motnja, tam ti podobni sotrpini opisujejo takšne ženske, kot jo ti opisuješ. Zgodbe so precej enake, le obrazi so drugi.
V vseh peklenskih ločitvah je eden moten. Verjamem ti, da normalna komunikacija ni možna. Možna je samo v prisotnosti tretje osebe, kjer se bo gospa primorana mal’ bremzati, pa še to ne prav veliko, pričakuj napade z vsemi topovi.
Ženska te je pripravljena uničiti.
Jaz sem imela takšnega moškega, kot ti opisuješ to žensko. Moj hudič je imel jajca, tvoj hudič ima pa maternico.
vse razumem, da so tvoji občutki, da ne smeš prej povedati ženi, upravičeni.
Ni pa mi jasno, kako boš lahko takemu zmaju pustil tri otroke? Bodo lahko vsi trije prespali v garsonjeri? Glede na to, da si garsonjero kupil v času trajanja zakonske zveze veš, da se tudi to šteje kot skupno premoženje? Je stanovanje/hiša kjer živita vajino, ali si se priženil?
Tudi jaz ti svetujem, da malo pobrskaš po forumu mejna osebnostna motnja, boš videl če sta iz tega filma.
Pozdravljeni.
Iz izkušenj iz moje prakse vem, da so partnerski odnosi lahko peklenski. Verjamem vam, da je komunikacija z ženo za vas zelo težka. Vem, da lahko psihično nasilje ustvari veliko slabega in da lahko to pripelje človeka v obup, kjer se lahko tudi slaba rešitev zdi kot zelo dobra.
Ne morem napisati, da se mi zdi vaša ideja odlična, predvsem zaradi otrok, čeprav neke druge ideje, glede na opisano situacijo, tudi nimam – sploh, če je komunikacija z ženo res nemogoča. Glede na vaš stil pisanja in napisano menim, da je vaša samozavest nizka, kar je tudi osnovni razlog, ki vas je pripeljal v to situacijo. Samozavesten partner, ki se ceni, bi reagiral že mnogo prej in vsekakor ne bi dovolil tako ekstremne komunikacije.
Sedaj je, kar je. Najbolj dostojanstveno bo, če boste zmogli pogledati ženi v oči, in reči: “Ločujem se, ne ljubim te več” in “če že odnosa nisva imela dobrega, imejva dobro vsaj ločitev”. Če tega ne zmorete, ji napišite vsaj pismo. Pomembno je, da boste otrokom povedali, da jih imate še vedno radi, in da se v relaciji do njih ne bo nič spremenilo. Borite se za to, da ostanete del njihovih življenj. Oni niso odgovorni za nastalo situacijo.
Priporočam vam, da si poiščete pomoč psihoterapevta/ke in da spore rešujete preko centra za socialno delo.
Vse dobro.
Že v startu naredili napako, finančno namreč. Polovica garsonjene je njene, ker je bila kupljena v času zakona. razen, če boste nekako skompenzirali s stanovanjem, kjer bo verjetno ostala žena z otrokoma.
Ločitev zelo verjetno ne bo lahka, žal.
In spoštujemodločitev, da boste ostali sami, razen enonočnih avantur. Ampak verjemite mi, da nismo vse ženske take. Jaz zagotovoe ne in kar nekaj mojih kolegic prav tako. Zaradi ene slabe izkušnje bi bilo prav škoda zavreči morebitno srečno življenej v dvoje. Je pa treba bit malce izbirčen, to pa ja.