Pišem ker potrebujem pogovor, nasvet, karkoli…zakaj ravno jaz, odrasla ženska preko 40. let ne znam normalno jest. Imam obdobja, ko bi »požrla« vse, govoril o 300 g milki, ki jo recimo lahko pojem kot posladek po obilnem kosilu in potem so tu obdobja, ko se, kontroliram kaj jem, ko se super počutim, ko nisem napihnjena – »takšna nažrta«, ko imam energije za 100 norih, ko se ukvarjam s športom in se gibljem….in spet obdobje, ko jem, ko samo jem in mi za nič ni, se ne gibljem in ničččč…ne vem ravno če so tukaj čustva, ali karkoli podobnega…pač mišljenje, danes pa še lahko, ker jutri pa res začnem…..in sedaj je ta jutri že odšel, pa še kar jem..
Gledam sodelavko, bravo, kako je lahko disciplinirana, da vzame eno vrstico čokolade…če je čokolada tu, potem se je najemo do konca pa še dva sendviča in sladki sok zraven…
Ima kdo takšne izkušnje….in ko zjutraj začnem s takšnim tempom prehranjevanja, nadaljujem cel dan…no saj samo danes še ne….
Jezna sem nase, da se celo moje življenje vrti okoli hrane in neprestane misli, ne nažiraj se, aha danes lahko boš jutri pazila…ok gibam se, hvala bogu to pomaga k hujšanju, grem raje peš po stopnicah, se gibam zaradi hujšanja…

Ker sem nekje tvojih let, ti bom skušala pomagat z enim nasvetom. Ne kupuj viškov hrane, ne sladkarij, ne sladkih sokov. Vsak prihranek, ko bi tako rada nekaj takega kupila/pojedla, si vrzi v poseben šparovček, in ob mesecu preštej, kaj se je nabralo. Pa imej to zase, za nekaj ekstra. Ker imaš nik mama12345, predvidevam, da imaš par otrok (ali pa vsaj enega) in kar nas jaz mame poznam, damo zadnji eur za to, da otrokom nekaj omogočimo ali kupimo, svoje lastne želje/potrebe pa skorajda povsem potiskamo ob stran.
Imej se rada.

Prvi alt – lepo napisano. Hvala za tole!

Spoštovana Mama12345: tole kar opisujete, verjamem, da smo že mnogi, ki smo tukaj gor izkusili. In kar zanesljivo lahko rečem je, da se vsakdo spopada z nadležnimi in trdovratnimi prenajdanjem ali neurejenim hranjenjem ali pa s svojim življenjskim slogom na svoj način… nekaterim ustreza eno, drugim drugo.

Vam iz srca želim, da bi čimprej našla svojo pot (bodisi sama, bodisi v skupini, kjerkoli…).
Je pa veliko zapisov uspešnih zgodb (tudi manj uspešnih) tukaj gor, ki so jih ustvarile članice in člani, tako kot je Prvi alt zapisala, morda lahko pogledate, kaj in kako so se drugi lotevali reševanje težav. Tudi nekaj člankov je že.
Za poglobljeno diagnostiko imam premalo informacij, zveni pa tole kot neka motnja hranjanja…pri meni je uvodni pogovor do 30 min FREE, če bi se želela na kratko pogovoriti.

Velja tole za vse forumašice …

Prijazen pozdrav,
Mirjana