Običajno ne uporabljam forumov, danes pa si ne morem pomagati, da ne bi slišala še kašen nasvet iz vaših ust oziroma spod prstov.
S fantom sva skupaj-narazen že nekako 3 leta. V sami zvezi sva imela zelo veliko vzponov in padcev. Skozi branja teh forumov pa sem skoraj prepričana da ima tudi NOM. Ker je samovšečen, egoističen, narcisoiden, se smili sam sebi, za vse trpljenje smo krivi ostali, samo on ne. In on vse ve in zna najboljše..njega noben ne razume, trpi itd.

Skozi ta leta mi je zelo rad razlagal kako on ne mara varanja, kako morava biti iskrena eden do drugega, skratka moraliziranje na polno. Ker on v to vrjame, in tako živi. Pa spolni odnos pa izkazovanje ljubezni, romanca, to mora biti prisotno na dnevnem nivoju. Seveda se načeloma strinjam s tem.
Zadnji mesec pa je, kljub ogromnim težavam in zameram z njegove strani v preteklosti, ko sem res res redkokdaj zavrnila sex, on izgubil zeljo po seksu z mano.. Krivil je stres, jaz pa sem vedela, da je nekaj drugega, ker je trdno vedno zagovarjal, da to pač more bit, da je to izraz ljubezni itd. Tudi tako se je rahlo oddaljil od mene.. S tem sem ga soočila, pa je rekel, da nima druge, da mu ni do seksa. Ampak samozadovoljil se je pa lahko. Potem sem še našla neke porno videe, ki jih nisem videla na njegovem računalniku odkar sva skupaj. Ampak je bil on žrtev: jaz sem bogi, ker bos sedaj jezna name. No nisem bila, sem ga potolažila, da je vse ok, da razumem. S tem, da mi sprva ni želel priznati, da jih je gledal, da so njegovi ipd. IN sm mu rekla, da sprejemem, da kdaj pogleda porno film, ampak če ga vprašam naj vsaj ne laže. (čeprav mi je bilo teško, da mu z mano ni do tega)
Skratka potem sva celo nekajkrat imela odnos, večinoma na mojo pobudo, od njega pa sem imela občutek, da ga niti ne vzburjam. In ker mi je bilo za njegov karakter in običajno obnašanje na tem področju, to izjemno čudno, sem (vem, ne bi smela), preverila njegov profil, kjer sm našla njegovo stalno dopisovanje z bivšo, s tem, da sta se tudi slišala po telefonu in se dogovarjala za pijačo, ko naj bi šel on s kolegi ven.. Našla sem še nekaj pogovorov z neznankami, ki jih je srečal na bencinskem servisu pa jih je dodal in povabil na pijačo (različne osebe v različnem obdobju), pa tudi obujanje spominov z bivšimi in dogovarjanja za pijače.
Najbolj me je prizadelo to, da je meni 3 leta monraliziral, kako si morava vse povedati, sedaj pa je on zatajil vse to pred mano. Zadnje mesece dela vse popolnoma drugače, kar je prej zagovarjal s svojo dušo. No, če bi jaz kaj takega naredila, ni usmiljenja..ampak ker je pa to on, potem je pa 100 opravičljivih razlag in razlogov zakaj to lahko.

Ko sem ga soočila s tem, mi je rekel, da sem jaz kriva (kar sem itak vedno, al jaz kaj zafrknem ali on, jaz sem vedno vzrok – tudi v njegovem nasilnem obnašanju), ker sva bila takrat narazen (nekaj teh pogovorov je res iz tega obdobja ampak se še vedno dopisujejo tudi sedaj, narazen pa sva šla zaradi njegovih nasilnih izpadov in zaničevanja), da sem ga zavračala, ko je on hrepenel po moji ljubezni in da pretiravam, da to pa res nič ni in da me ni prevaral. S tem, da se je enkrat že nekaj podobnega zgodilo, ko sem ga vprašala kako je spoznal neko punco, se mi je zlagal, dokler mu nisem dokazala nasprotno pa sva se potem dogovorila, da si poveva za vse te stvari, pa če komu piše bivša itd. In valda, da je on mene zasliševal na polno, jaz po resnici, da nič, on pa tudi da nič, ampak malo manj po resnici.
Skratka ponovno sem poslušala, da mu ne dam dovolj ljubezni, časa (konstantno sem z njim) , in da je to vse zaradi mene in zaradi mojih napak. Svojih pa ne prizna. In me res moti, da jaz naredim vse zanj, se trudim. Potem pa tole. In še prav flegmatično: pretiravaš, to si ti v glavi delaš, nič ni.

Skratka sedaj ne vem, ali sem jaz čez les, ker se mi zdi to izdaja in mu zamerim to prikrivanje in dogovarjanje s pijacam, med tem, ko grem jaz komaj kdaj lahko v družbo v petek zvečer, ali res pretiravam. Mogoče me podžge že sam princip in dvoličnost oziroma dvojna merila (zame in zanj).

Naj povem, da je fant izjemen manipulator in po tokih letih pranja mozga, ne vem več kje se me glava drži. (pa ni ravno slamnata)

strinjam se s tabo, da si čez les in to zelo.
Kaj sploh še delaš z njim?

Dej mi no razloži, tako po domače, da bom razumela:
zakaj TOČNO si tako zelo želiš obdržati tegale loleta?

Z odločitvami si pišemo prihodnost. Pravilne odločitve nam prinesejo vsaj solidno življenje, ali kar srečo. Z napačnimi odločitvami si praviloma nakopljemo nesrečo!
Jasno, da si tako sami ustvarjamo usodo. Če za partnerja izberemo nasilneža, je kot bi brez razmišljanja šli prostovoljno v zapor… ali skočili v greznico… ali se dali pribiti na križ. Ne verjamem, da je komu všeč takšno življenje. Vidim pa, da je težko priti iz zapora, izplavati iz greznice ali se sneti s križa. Zato je dobro pravi čas uporabiti pamet.

Preberi tole še enkrat za sabo in še enkrat. In še piši, da gre ven iz tebe.

Vseeno je ali ne NOM ali ni. V življenju ne potrebuješ nekoga, ki manipulira s tabo, ti laže, te izigrava in se mu moraš stoprocentno prilagajati. Čeprav to ta trenutek ne zveni verjetno, bo tvoje življenje mnogo mnogo boljše, če boš sama, če se boš posvetila sama sebi, kot pa da prenašaš ta emocionalni in psihični teror, ki ga opisuješ.

Zdaj je pravi čas, naredi načrt in ga dokončno zapusti. In potem prekini vse stike z njim.

Srečno.

Podpis!

Pozdravljena,

ko prebiram tvojo zgodbo, se v velikih delčkih prepoznam, z razliko tega, da je moja kalvarija trajala osem mesecev in niti predstavljam si ne, kako bi trpela šele po nekaj letih. Ko sva se spoznala, je bilo kot v filmu in sedaj vem, da je bilo to zato, ker je bilo vse skupaj neresnično. Dajal mi je občutek da sem zanj na prvem mestu. Potem pa, čez noč, tema… kar naenkrat je najina zveza funkcionirala samo še preko smsjev. Živiva 10 minut narazen, pa ni našel časa, da bi se videla. Redno pa se je videval s prijatelji in prijateljicami. Kmalu so se končala tudi sporočila in takrat sem začela odgovore iskati na tem forumu, kjer sem tudi odkrila omenjeno motnjo. Vsi so mi svetovali, naj se ga izogibam, naj bom srečna, da me ignorira, sama pa sem samo želel, da bi ponovno vzpostavil stik z menoj. Sedaj mi je žal, da nisem poslušala ljudi okoli sebe, glede na to, da so mi še njegovi prijatelji svetovali, da on ni to, za kar se predstavlja. In potem po 3 tednih se mi je javil. Kot da ne bi bilo nič narobe. In ponovno sva se začela videvati. Od začetka sem še nekako vrtala vanj z vprašanji zakaj je kar izginil, a slepa od ljubezni in srečna da sva ponovno skupaj, sem kmalu nehala. Spet je bilo vse lepo in prav, en mesec. Ves ta čas sem imela neke čudne dvome, vendar sem se trudila, da sem jih potiskala globoko vase. na božično večer pa se je zgodba ponovno ponovila. Brez kakršnegakoli razloga je ponovno izpuhtel. Poskušala sem ga dobit na telefon, priti v stik z njim pa nič od nič. Svet se mi je ponovno podrl. Ko sem že malo pozabila nanj, je prišel njegov rojstni dan in ne vem zakaj sem ga takrat poklicala. Po tihem sem upala, da se ne bo javil, tako kot se mi nikoli do zdaj v tem obdobju ni, vendar se je. Tega nisem pričakovala, zato sem zdrdrala samo ve najboljše in par oguljenih fraz. Čez nekaj dni me je klical sam, da ima probleme s psiho, težave v službi bla bla bla…kako sem jaz ga ni zanimalo. In tako sva ponovno prišla v stik in se začela dobivati. Minilo je kar nekaj časa, znebila sem se dvomov, bilo mi je lepo potem pa spet…prekinil je stike z menoj, en dan po tem ko sva še delale načrte za dopust z njegovo družino. Rekla sem si ok, mogoče rabi spet čas zase. Nato pa so začela prihajati čudna sporočila, v smislu kaj na njem mi je tako všeč, zakaj se mi zdi, da je on bolj poseben kot drugi moški…odgovorila sem mu to, kar sem čutila do njega on pa mi je zabil da to ni moje razmišljanje in na koncu še hujši udarec, da jaz ne vem kaj je to ljubezen. takrat mi je prekipelo, no vsaj mislila sem, da je to najvišja točka kar me lahko zabije. Zanj sem dobesedno podredila 8 mesecev svojega življenja, prilagajala se mu na vsakem koraku, mu finančno pomagala, mu svetovala in ga poslušala, ko je imel probleme…in nato mi taka oseba reče, da jaz ne vem kaj je ljubezen! Totalni manipulator, zagledan sam vase. Cel svet se vrti okoli njega in to kar počne on, kar razmišlja, to je najboljše, vse ostalo ne šteje. Hotel je izbirati, kakšno družbo bom imela, kako bom oblečena, urejena… ni da ni. In zakaj sem ti napisala, da sem takrat mislila da je to najhuje kar mi lahko naredi? Zato ker sem čez nekaj dni po tem ko je menda zaključil z mano izvedela, da je v zvezi z mojo “kolegico”, za katero mi je cel čas najinega poznanstva govoril, da je navadna vaška lajdra, katere se ne bi noben pameten dec niti s palco dotaknil. Priznam, da je bolelo kot hudič, še sedaj ko se spomnim nanj ni ravni prijeten občutek, vendar ti povem, da me je ta izkušnja mnogo naučila. zato ti polagam na srce, poslušaj ljudi okoli sebe, poslušaj tiste s podobnimi zgodbami in čeprav se ti včasih zdi, da si življenja brez njega ne predstavljaš, verjemi da življenje po njem obstaja, še lepše in bolj pozitivno. Tak človek se ne bo nikoli spremenil, mogoče se bo prilagodil, po tem, ko bo dobil občutek da te izgublja, vendar te to naj ne zavede, pamet v glavo in upam da se ti vse najlepše izteče 😉

Odgovor boš najlažje dobila tako, da iz tvoje izkušnje z njim izločiš vse govorance, zatrjevanja, prepričevanja in se osredotočiš zgolj na dejstva. Meni se zdijo, glede na pripoved nekako takšna:
1. do tebe je nasilen
2. je popolnoma usmerjen vase
3. zgolj jemlje, nič ne daje
4. manipulira
5. laže
…itd

Potem pa se vprašaj ali bi želela imeti moškega, ki je do tebe nasilen, povsem usmerjen vas, ki zgolj jemlje, nič ne daje, ki ti laže…itd. oziroma, kaj točno je tisto, kar te vleče k njemu in tudi pri tem upoštevaj zgolj dejstva ( ne tvoje želje ali projekcije)
1. Dober seks ?
2. Vedno se kaj dogaja, nič ni dolgčas?
Dopolni sama, ker v svojem sporočilu nisi napisala nič takšnega, zaradi česar bi nekdo bil v odnosu z nekom.

Če boš na vse skupaj pogledala z distance, kot bi ti na primer o tem primeru govorila prijateljica ali soseda, ti bo bolj jasno, še posebej, če zraven dodaš še, kaj bi, če bi ti takšno zgodobo pripovedovala prijateljica svetovala njej.

Najtežje pri tem niso drame in manipulacije v vajine odnosu, najtežje pri tem je biti zares iskren do samega sebe in prenehati z zavarivanjem, iluzijami in manipulacijami s samim s seboj, da bi opravičil nekaj, kar zate v resnici ni dobro. Če ti samoiskrenost uspe, bo vse ostalo mačji kašelj 🙂

GittaAna

Sem ravno iz dvomesecne zveze s prekrasno osebo -dekletom, zeljno zvestobe, druzine, ni da ni, ki se je kmalu po zacetku veze pricela spreminjati v hudica, ki isce napake, vali krivdo… Na sreco malo poznam psihologijo, prebral kar nekaj clankov na netu… Skratka, ta oseba ne cuti in razmislja o ljubezni kot ti, ampak je froc s custvi na ravni triletnika. Kako si lahko drugace ra,lozis njegiva dejanja? Ali samo pomisli kdaj, da te je prizadel? Zal, edina resitev je iti stran in totalen ignore, ker vse ostalo samo prilije ogenj na njegov ego. Zal si/sem naletel na tako osebo, ni kriva sama, je posledica vzgoje, ampak spremeniti se ne more cez noc. Bos tvegala nekaj let za neznan rezultat, bi on sel na psihoterapijo? Preberi cimvec tujih clankov, nekateri so tudi pretirani. Pa se to, sam se bil tak pred doatii leti…streznitev je prisla, ko me je dekle, ki me je res privlacila, a sem jo varal enkrat zares pustila. Potem so se zacela dolga leta prihajanja k sebi, predvaem pa sem moral spoznati custva, ki jih narcis, razdn prizadwtosti ali jeze, tezko kdaj obcuti