Kje začeti
Pozdravljeni.
Moja mami ima hude probleme z babico, čustveno vampirko z mejno narcistično motnjo hkrati.
Ne morem več samo poslušat, kako jo psihično uničuje. Moram nekako ukrepat. Ko je bila majhna jo mama ni nadlegovala le psihično, tudi fizično jo je pretepala. Vedno ji je grozila s samomorom, če ne bo naredila tega in tega. Naj povem, da je babica 2x skoraj umrla zaradi poskusa samomora a so jo pravočasno rešili.
Še dandanes, ko se je od nje odselila in ustvarila družino, prihaja do zelo hudega psihičnega nasilja, ki jo vrže čisto iz tira in jaz se zelo bojim zanjo, ker postaja vse bolj črnogleda, včasih ima celo suicidalne misli.
Moj nasvet je vedno bil, postavi ji meje ali ne hodi več k njej in je ne poslušaj, saj vendar vidiš, kako slabo vpliva to nate. Pa mi vedno odgovori, da je to njena dolžnost, da pomaga svoji mami. In vedno se boji, da jo bo kaznovala s svojo smrtjo.
Naj povem, da ena ne druga ne želita strokovne pomoči, ker izhajata iz prepričanja, da bodo ljudje govorili, da sta nori. Tudi ko ponavljam, da so srečanja anonimna, ne želita it.
Kje so še načini, da ji lahko pomagam? Kako moram pristopiti do nje? Kaj priporočate od literature?
In če že uspem prepričat mamo, da gre po strokovno pomoč, koga priporočate (da je dobro podkovan na tem področju)?
To s spremstvom je sicer zelo dober predlog, vendar smo ga že poskusili pred leti. Ko sem jo spremljala jaz sicer na začetku ni bilo tako hudo, pač poslušaš jamranje ki gre v eno uho not, iz enega ven, ampak sčasoma se je navadila name in teror zganjala tudi v moji prisotnosti, kar je začelo vplivat tudi name. Takrat sem si prisegla, de ne prestopim več njenega praga hiše.
Nobena njena prijateljica je ni spremljala več kot enkrat ali dvakrat…prvič zato, ker je vedno govorila kako jo domači zanemarjamo, drugič zato, ker ves čas govorila samo o sebi kako je uboga in kako grozna krivica se ji dela v življenju.
Da, v zadnjem obdobju sem mamo prenehala poslušat – pač, naj naredi nekaj za to in naj ji sama postavi meje, ker jamranje in smiljenje sami sebi ne bo nič rešilo. Sedaj pa sem odkrila ta forum, za mejno osebnostno motnjo (sploh prvič slišim), in sem dobila spet neko upanje, da jo lahko rešim, ker sigurno se je kdo izmed vas že kdaj s tem spopadal…in sem prepričana, da obstajajo še kakšne rešitve…
Kje začeti?
Razumem te. Kje začeti, sprašuješ. Nikjer drugje, kot pri sebi. Druge poti ni. Edini človek, ki ga na svetu lahko spremeniš, si ti sama. Pusti babico in mamo, ker si že že tako preveč usodno povezana z napačnimi in nadvse pogubnimi vzorci. Namesto nikogar ne moremo živeti, razen namesto sebe. Pa naj se z njima dogaja, kar se pač mora… Ljudem, ki sami ne zaprosijo za pomoč, se ne da pomagati. Če jih mi silimo v nekaj, kar oni niti slučajno nočejo, je to že do neke mere nasilje nad njimi…
Predlagala bi ti, da si čimprej poiščeš res dobrega terapevta zase, ker takega pritiska – be ri nezdrave krivde pri sebi, sama ne boš zmogla razrešiti. Vrsto litarature je naštete na tem forumu, zato se jo loti čimprej brati. Naštela bom le nekaj od te: “Ne stopajte več po prstih”, “Rezanje spon”, “Po tihem zapeljani”… Predlagam, da pogledaš tudi v druge poste. Edino čas, ki ga boš namenila sebi in iskanju pomoči za sebe, je v tem času zate edino smiselen. Vse drugo je popolna izguba energije, ki ti bo šla v prazno in na koncu boš ostala popolnoma izropana še tistega dostojanstva, ki ga trenutno premoreš.
Za začetek se torej sprijazni s svojim spoznanjem, da tu “nekaj ne štima” . Zato si dolžna v prvi vrsti pomagati predvsem sebi in nikomur drugemu. Lp Odmev
tudi jaz mislim, da se ti nisi rodila zato da mamo rešuješ (poznana zgodba? se ponavlja v vaši družini), ali ne čutiš kako te izčrpavajo te drame okoli mame in babice. jaz si želim zate, da se TI čim bolj uspeš distancirat od tega, da te nehata vleči v svoje zgodbe, ki jih nekako nobena nima želje presekati.
mami napovej, da več ne boš poslušala njenih dilem okoli babice. in da če bo začela govoriti o tem, boš zapustila prostor ali odložila telefon. a to moraš potem res narediti.
jaz ti ne morem povedat, kako drugačno je življenje, ko okoli sebe nimaš več teh oseb in dram. pri meni mineva več kot leto, pa se še vedno začudim temu miru, spokojnosti. na začetku mi je bilo to zelo tuje (seveda, ko pa si celo življenje navajen, da ti nekdo uletava in moti tvoj mir).
delaj po majhnih korakih.
važna si ti. tvoja primarna družina, če jo imaš. vprašaj se ali si res spet želiš poslušat skoz iste zadeve? skoz isti kreg? ali misliš, da če nehaš z njimi sodelovat, ne boš več dobila pozornosti. pa saj zdajšnja njihova pozornost je strupena (je to res boljše da je ni?). čaka te naporna pot, a se da. rešitev je v tebi, kaj boš ti naredila, čutila, sprejela ali pa ne….. vse dobro!
Kje začeti – pomagaš lahko zgolj ljudem, ki si želijo pomoč, drugače ne. To, da stokaš, jamraš ne pomeni, da si želiš pomoč, štejejo zgolj dejanja. Mnogo ljudi stoka in jamra, in grozi zgolj zato, da dobijo energijo od drugega človeka, zato da lažje vzdržujejo stanje kakrkšno je. Če bi si torej tvoja mama res želela spremembe, potem bi kaj naredila, npr, sprejela strokovno pomoč ali kaj drugega ( se izobrazila, začela postavljati zdrave meje..) tako pa sledi starodavnemu vzorcu, da je bolje poznan hudič, kot neznan angel.
Vedeti moraš, da je to njujna odgovornost ne tvoja, da se sami, vsak dan posebej odločata za svoje početje in da morata nositi tudi odgovornost zanja in da jima očitno še ni dovolj hudo, saj se takrat ljudje hočeš nočes premaknejo. Če se vsedeš na žarečo peč, ne boš prav nič pomišljal ali bi odskočil stran ali ne, niti za jamranje nimaš časa, kako zelo vroča je in kako te peče.
Pomembno je tudi, da veš, da takšne stvari lahko rešijo zgolj strokovnjaki ali pa tisti, ki o tem res veliko vedo in se znajo s tem spopadati in da ti nisi strokovnjak. S svojo pomočjo lahko nehote zglolj vzdržuješ status quo,l stanje, kakrkšno je ( kar se je že izkazalo) ali pa ga še poslabšaš tako, da še sama padeš v ta nenhno enak vzorec in postaneš še ti takšna kot je tvoja mama in zna se zgoditi, da se bo ona začela vesti podobno, kot njena mama, četudi morda malo bolj subtilno – ne bo grozila s samomori, bo pa večno uboga ali bolna zaradi vsega skupaj in ker je že ona tako pokopala samo sebe in se uklonila potrebam njene matere bo to pričakovala tudi od tebe.
Zadnji čas je, da nekdo prekine ta začaran krog. Začni brati, se izobraževati, morda sama najdi terapevta s katereim boš lahko predebatirala, kaj je tukaj tvoja dložnost in kaj ne..in podobno.
Preberi si Ne stopajte več po prstih , Strupeni starši , še najbolj pa priporočam
Če škripa med hčerjo in materjo, Victorija Secunda, kjer govori o takšnih odnosih in kaj z njimi storiti.
Upam, da ti bo kaj v pomoč.
GittaAna
Hvala vsem za komentarje. Pravzaprav ste napisali to, kar sem zadnja leta že storila. Z babico par let nimam več stikov, mamo pa sicer poslušam, a samo zato, da ji je lažje. Tako ali tako ji vedno dam enak odgovor. Name njena težava ne vpliva, pač jo samo poslušam in to ponavadi traja samo kakšne 5 minut, potem zamenjava temo. Zavedam se sicer, da se vzorec lahko prenese naprej a zaenkrat še nisem opazila znakov prisotnosti.
Sem gor sem pisala zato, ker sem mislila, da mogoče obstaja še kakšna druga metoda a sedaj vidim, da je to to. Tako da hvala vsem še enkrat za vašo pomoč.