POzdravljeni. Mislim, da odgovor na moje vprašanje že poznam. Vendar vseeno.. preverjam
Setra ima družino, jaz ne. Veliko se družimo, predvsem zaradi sestre, ker ima rada “vse na kupu”. Tudi mamo. A vedno, ko smo skupaj, nastane kreg. Mama jo tolerira do skrajnosti, jaz se umaknem, ker ne zmorem več postavljati mej. Zadnja leta sem prišla iz spoštljivega odnosa zopet na začetek. Ker sem nekje vmes popustila in se “preveč” prilagodila. Partner ji je popolnoma podrejen. Z njo delamo v rokavicah in hodimo okoli kot po jajcih. Če se ji uprem, odvihra, ozmerja, zapusti prizorišče. Za voljo miru, požremo vsi vsak svoj kos. A ona? Kot da je na to čakala se začne še bolj izžiljvati nad vsemi s provokacijami, zbadanji,žaljenji… Kar nam s kričanjem preprečuje, v naslednjem trenutku naredi sama. PRišla sem do tega, da se poslužim skrajnih ukrepov in sicer je ne želim več videti. Ne zmorem več tega odnosa in sem pripravljena da jo odstranim. Vendar je to tako, kot da bom šla iz 0 na 100km v eni sekundi. Ker ji zadnja leta nisem postavila mej,s edaj pa bom odrezala. Ne vem več, kako se postavlja meje, ne da se mi kregat, saj mi nečaki veliko pomenijo, tudi druženje z ostalo družino. Od kar sem ostala brez partnerja, imam občutek, da moč črpa iz tega da ve, da bom poskusila zavojo družien mariskaj tolerirati. Težava nastane tudi, če jo prosim, da gre ven iz mojega stanovanja, ker se pač tako pri meni ne bo vedla in da ne želim, da še prihaja, se začne nasilno obnašati in mi vdre v stanovanje (tu živi tudi mama) in pri tem pove, da je prišla k njej. Hodi v moje nadstropje in me ob tem zbada, češ da je nisem sposobna vreči iz tanovanja in da lahko dela kar želi.
Skratka… Počutim se brez moči, saj mi mama ob tem ne pomaga. Njena želja je, da pride kadar jo je volja… Mislim, da moram k terapevtu, ker s tem ne znam več.

Zivjo, Titikaka,
situacija je komplicirana, imaš kar nekaj oteževalnih okoliščin, vendar, verjemi, vedno se nekaj da. To, da si rečes, da si brez moci, da se nic ne da… to je samo skusnjava, ki nas potem drzi v tem krogu.

vsekakor se vedno nekaj da, vendar ponavadi moram nekaj spremeniti, nekaj bom verjetno tudi izgubili, skratka ne bomo vec isti kot smo bili prej.(mogoce izgubis tudi odnos s sestro)

Tezko bi ti svetoval, kaj najprej storiti v tvojem primeru, vsekakor bi se skusal malo umiriti, zacutiti kje je tvoja moc, kje lahko crpas neko globino in trdnost, in kaj vse si v zivljenju ze dosegla, na kar si lahko ponosna. MOM ja ali ne, sigurno tako obnasanje do lastne sestre ni ok, ni spostljivo itn. Vsekakor bi se skusal spraviti do take stopnje, da me sestrine izjave in obnasanje ne bi ves spravile na obrate – saj ves – to kaksni so drugi – to je njihovo in nam ni treba vplivati nanje – lahko pa vplivamo na svoj odziv in obnasanje. Sigurno jo bo zmedlo, ce tvoj odziv ne bo tak, kot si ga je zamislila, verjetno ga bo ojacala, ampak ti delas na sebi in na svoji mirnosti.

toliko zaenkrat. Mogoce se to – tvoj skok iz 100 na 0 se mi zdi nekoliko radikalen – mogoce bi za zacetek ze pomagalo, da sestri reces, da naslednja dva meseca se pa ne zelis srecati ker moras neke stvari premisliti. Zdaj ce zivis z mamo – ok, tudi ce ona pride z izgovorom, da je prisla k mami, lahko ti takrat mirno vstanes, gres na en sprehod in se vrnes kasneje. Samo ideja. Izipizi.

lp SVO

Karkoli reče ali naredi se delaj, da je ni, da je ne vidiš in ne slišiš,če te začne tepsti pa od policije zahtevaj prepoved približevanja.

Ja res je. nekaj bo treba “žrtvovati”, da bom lahko normalno pelajla dalje. Zgleda, da bo to odnos z nečaki. No, ko bodo odrasli, bodo morda sami razumeli in uredili, do takrat pa se bom umaknila.
Danes je prišla k meni z bolnim psom. Moj muc, ga je napadel. Seveda. Pes, na njegovem teritoriju, bolan… Umirila sem situacijo in mačka zaprla ter umirila, potem pa so začeli, da kakšnega mačka imam, da bi ga tudi zbrcala, če bi kaj naredi psu. Ker sem rekla, da nimajo kaj hodit k meni z psom in povrhu še bolnim, sem dobila pod nos, na ostanem sama, če mi je več do mačka kot do njih. Naj omenim, da sem že večkrat prosila, naj s psom ne hodijo sem, ker je muc tu doma in se ne more nikamor umaknit. V glavnem… Majhna stvar, vendar sem se fejst spucala. Tudi otroci so se nekaj hudiovali glede mucka, vendar… Sem uspešno branila svojo mačjo družino :).
No na kratko. Prišla sem do tega, da bo treba izpustiti, da ne želim več odnosa z mojo sestro in vsega, akr me tja veže. Enostavno je z njo pretežko. Njena družina pa bo morala porihtati sama. Tu je mama, vendar sem ji povedala, da pač čez ene stvari ne morem iti.

Zelo te razumem,imam podobno zgodbo.Manipulirati sebi v prid je moja ze zdavnaj naucila,poslusajo jo vsi,ona je na to ponosna,pravi da ona ne uboga nobenega.Jaz sem se podrejala in bila tiho.Mama je tako zahtevala in jaz ubogala.Kaksna neumnost z moje strani,mogla sem se ze zdavnaj postaviti zase,pa kar bo.Tako sem tudi jaz mislila da so necaki vredni vsega trplenja.A verjemi da bos razocarana ,ker,vse je to ista vzgoja in vedno bodo potegnili z njo,tudi ce imas prav in nihce te ne bo vprasal kako si ,posebej ne njeni otroci.Ko so starejsi zacnejo materijalni interesi in ona zelo obvlada to podrocje.Skratka,vse stike sem prekinila ,seveda,zdej sem vse sam ne clovek .Mama opleta z jezikom skupaj z njo ker sta enaki in zavedaj se,tvoja mama nima prave ljubezni do tebe,zato jo je tako naucila in ji dovolila.Jaz sem Pepelka ona pa kraljica.