Me je spodbudil en prejšni post, kjer je nekdo omenil prispevek, ki je bil nedavno v Preverjenem o tem, kako veliko je nasilja nad otroki v družini. Je vreden, da odpremo novo temo, ker je to pri nas očitno še vedno en velik tabu in glede na omenjene številke to niso osamljeni primeri, temveč je tega res veliko. Ogledate si ga lahko spodaj.

http://www.24ur.com/novice/slovenija/zamolcano-nasilje-nad-otroki.html

http://www.24ur.com/novice/slovenija/zamolcano-nasilje-nad-otroki.html
Javno objavljeno sporočilo žrtve:

Nadja Kananović
11 ur
Mislim da je čas, da malo pokomentiram prispevek objavljen v oddaji Preverjeno..
Odločitev za nastop pred kamero je bila težka, imela sem veliko zadržkov, treme (prvič pred kamero) in ta tematika je zame izredno težka, stresna in boleča. Nikoli se nisem želela niti si upala se tako izpostavljati s tem.
A že takoj po objavi sem začutila, da je bila moja odločitev pravilna.
Zakaj bi se morala jaz skrivati in biti tiho o tem? Tiste gnide ki so bile vpletene bi se morale skrivati!! In sedaj čutim eno veliko olajšanje, ker sem odložila to breme, ki sem ga nosila s seboj celo življenje.
Sicer je bil objavljen le en delček moje zgodbe, a dovolj da začnemo razbijati tabuje in si nehamo zatiskati oči! To ni nekaj kar se v vaši družini ne dogaja ali pa so takšni le 3 primeri iz Amerike. To se dogaja pri nas, v Sloveniji, pri sorodnikih, sosedih, povsod okrog nas. Naša družba si posiljevalce prepogosto predstavlja kot pošastne tujce ki na otroke prežijo v grmovju pri šoli. A takšnih pošasti je še najmanj. Te pošasti še največkrat prihajajo iz družinskih krogov. To so največkrat tisti katerim otroci zaupajo in jih imajo radi, tako kot sem jaz imela rada svojo babico in tistega prasca, ki mi je bil kot dedek. Bila sta del moje družine. Zaupala sem jima, onadva pa sta to zaupanje izdala na najhujši možen način, tako da sta svoje bolne spolne potrebe izživljala nad menoj, nad majhno nemočno 7-letno deklico..
A se o tem ne govori na glas. Žrtve so pogosto psihično tako uničene da ne zmorejo ali ne upajo spregovoriti o tem in si ne upajo prijaviti spolne zlorabe.
Velikokrat nimajo nikogar ki bi jim pomagal in stal ob strani.
Tudi če zberejo pogum za prijavo, od države ne dobijo pomoči. Kvečjemu obratno, posiljevalci so bolj zaščiteni od žrtev! Tega ne govorim kar tako, govorim iz lastnih izkušenj!!
Kazni za spolne zlorabe so tako bizarno nizke, da mi gre na bruhanje.. V mojem primeru je Janez Gabrovec dobil 2 leti zapora, jaz pa dobila psihične poškodbe tako močne da bom ostala zaznamovana do konca življenja in še en kup dolgov zaradi sodnih stroškov, čeprav sem na sodišču kao zmagala.
Babico je hvalabogu že pobralo, on je pa danes svoboden človek. Živi normalno dalje v okolici Gornje Radgone, kot da nič ni bilo. Srčno upam, da so ga v zaporu prefukali iz vseh strani in da crkuje v dolgotrajnih mukah ščurek nagravžen! ��

Kdaj se mislijo naši državni in sodni organi že končno premakniti?? Kdaj nameravajo narediti kaj več za zaščito žrtev??
Resno se sprašujem zakaj odgovorni ne zvišajo zapornih kazni? Morda zato ker so sami isti spolni izprijenci in imajo zato posledično več sočutja do posiljevalcev kot do njihovih žrtev?? Glede na to kar se dogaja, si upam trditi točno to!!

Meni se je v zadnjem času oglasilo že kar nekaj žensk ki so bile žrtve spolnega nasilja. Nekatere so to prijavile na policijo, druge niso upale. Pa vam povem – dajte prijavljati te gnide! Verjamem da marsikatera ne upa sama v ta proces, sploh če ob sebi nima nobene podporne osebe. Lahko se obrnete tudi name, z veseljem vam pomagam pri prijavi in iskanju brezplačne psihoterapevtske pomoči, ki je še kako potrebna za predelavo tako hude travme.
Samo ne ostanite tiho, saj jim ravno to daje moč, posiljevalcem da ostanejo nekaznovani in pristojnim organom da ne ukrepajo in se sprenevedajo.
Jaz sem bila že povsod zaradi tega, predvsem v zadnjem letu – na sodiščih, pri varuhinji človekovih pravic, hospitalizirana na psihiatriji, obupala že neštetokrat in si želela umreti, pa se nekajkrat pobrala in spet padla,…. Ma zdaj se več ne dam, ne dovolim si več da me to sesuje!
Okrevanje po spolni zlorabi je dolgotrajen in težak proces, v katerem potrebuješ podporo in razumevanje. Meni je uspelo, ne počutim se več kot “žrtev” ampak si raje rečem da sem “preživela”.
Kaj bomo pa kot družba naredili za spremembe na bolje???????

Draga Nadja,

izjemno pogumna si in kot vidim in slišim, tudi dobro artikulirana. Gledala sem te in dojela, da si naredila veliko zase in še več za druge, ki nemara še vedno nihajo med prijaviti ali ne prijaviti in ki se bodo v sled tvojemu pričevanju opogumili in stopili iz zakulisja mučiteljev in sadistov.
Kar se pa financ tiče, pa je seveda vse skupaj tako klavrno, da bog pomagaj … Enostavno ne gre drugače, kot da se civilno organiziramo in dobimo tako neko podporo in sploh odmev. Jaz sama sicer nisem doživljala nasilja v tako drastični obliki – pri meni je šlo bolj za psiološko manipuliranje ipd -, je bilo pa nadvse težko komurkoli potožiti o mojih teževah s starši, saj so le ti veljali kot vzorni za večino znancev in svojcev. Tako se je moj molk o mojem trpljenju v primarni družini vlekel desetletja, da sem po štiridesetem končno iskrena sama s sabo, materjo in z ostalimi. Sicer ne razlagam vsakomur o tem, če pa me kdo nagovori, pa mu povem včasih tudi ‘celo zgodbo’.

Na vsak način torej razumem stiske otrok ali mladostnikov, ki se zaradi težav v družini nimajo na koga obrniti. Dejstvo je tudi, da organi in instance, ki so za to pristojni NE OPRAVLJAJO SVOJEGA DELA NITI NEZADOVOLJIVO, TEMVEČ KATASTROFALNO SLABO. Tragedije in statistični podatki iz oddaje nam povedo VSE, kar moramo vedeti, da smo od zdaj naprej vsi dosti bolj pozorni na nasilje v družini na sploh. Nehajmo si zatiskati oči in zapirati ušes – raje pomagajmo in pokličimo policijo, obvestimo socialno službo, pišimo na forume, kličimo na radio in obelodanimo storilce in tudi tiste, ki zanemarjajo svoje delo. Zahtevajmo pravno državo!

Nadja – resnično sem mnenja, da bi morala napisati knjigo, ustanoviti društvo ali neko civilno telo, ki bi širilo vedenje o nasilju v družini ter predavati o tvojih izkušnjah na šolah in v drugih institucijah. Dovolj si jezna in dovolj prisebna in inteligentna, da bi ti to uspelo. Pripravljena sem ti pomagati in to resno mislim.

Lp

Samoprepoznana

NADJA NADALJUJE SVOJO POT-PODPRIMO JO ŠE MI:

Nadja Kananović
4 ur ·
Razmišljam o civilni iniciativi ali nečem takšnem, da se naredi neka pobuda vladi za zvišanje zapornih kazni za spolne zlorabe (predvsem zlorabe otrok).. Vemo, da so kazni žalostno nizke, zato je NUJNO da se to končno spremeni!
Jaz sem polna zagona in motivacije, a se tega brez izkušenj/znanja sama težko lotim, zato rabim vašo podporo. Ciljam še posebej na tiste goreče nasprotnike družinskega zakonika, ki pravite – “za otroke gre”!! Če gre res toliko za otroke, dajmo ZDAJ zaščititi tiste otroke ki res NUJNO potrebujejo našo pomoč, tiste ki so žrtve najhujše oblike nasilja in zlorabe, kar jo je sploh možno storiti otroku!!
Prispevek iz Preverjeno zelo dobro razloži kakšno je dejansko stanje na tem področju pri nas. Zato je skrajni čas, da začnemo pritiskati na odgovorne, naj KONČNO že začnejo ukrepati tako kot je treba!!
Tem otrokom ne pomaga nič, da mislimo na njih in nam je hudo, če pa ne naredimo nič konkretnega da bi jim pomagali! Država se sama že ne bo zganila, to je jasno. Naša odgovornost je, kako bomo kot družba ukrepali in jim dali na znanje, da NE TOLERIRAMO VEČ NJIHOVE IGNORANCE!!!!!
Večkrat sem že povedala, kaj sem jaz dobila od države – NIČ + DOLGOVE!!!!
Pa nisem edina, v zadnjem času se mi je oglasilo že več ljudi s podobnimi izkušnjami, ki zase ne morejo spremeniti več nič, tako kot jaz ne.
Lahko pa spremenimo prihodnost teh otrok, ki še vedno trpijo. Skupaj lahko pritisnemo na odgovorne, da začnejo ukrepati in poleg zvišanja zapornih kazni začnejo nuditi dejansko pomoč žrtvam, ki je zdaj ni.
Spolna zloraba pušča posledice za vse življenje. A s pravo psihoterapevtsko pomočjo se jih da omiliti, kar pa je izrednega pomena za kvalitetno življenje..
Kdor si prispevka še ni ogledal, najde povezavo na mojem profilu – priporočam ogled.
In lepoooo prosim – ne začet razprave v komentarjih o tem kdo je za in kdo proti družinskemu zakoniku in zakaj. Ni to point objave in dajmo se fokusirat na bistvo. Hvala

Na tem forumu ni mesta za referendumske kampanijo za ali proti. Tu govorimo o resničnih problemih, ki jih imajo otroci s svojimi starši, ki otrok v resnici sploh ne bi smeli imeti. Namenjen je (tudi) kot pomoč neštetim odraslim otorkom, ki so v otroštvu doživljali grozne stvari in ne posameznikom, ki želijo svojo filozofijo, politiko, verska prepričanja furati preko približno 10 otrok v Sloveniji, katerih starše ta referendum zadeva.

Zato bom izbrisala vse komentarje ( kot sem to že storila) ,ki bodo tudi ta prostor izkoriščali za , kar se mene tiče popolnoma absurden referendum. Ne glede na to, v katero smer se nagibate.
GittaAna

Ok!