Jaz ve vem več, ali je to normalno, ali pa je z mano nekaj narobe.
Moja tašča: od kar se je njen sin, moj mož, preselil k meni, se obnaša tako čudno do mene. Ko sem zanosila, pa me kar naenkrat ni več pogledala v oči, čutila sem, da nekaj ni v redu…potem se rodi otrok….zelo grdo se mi je zdelo, ko je svoje potrebe postavljala pred osnovne potrebe malega dojenčka: če je spal, ga je bilo treba zbudit, ker se je želela igrat z njim, na obiske s tastom hodita, ko imata onadva čas, za nas jim je vseeno, kadar sem želela pomoč – varstvo nikoli ni želela paziti otroka, češ da je to prenaporno, po drugi strani pa ves čas gnjavi kdaj bo videla otroke, in obiski nikoli niso dovolj…na obiskih ni dovolj da smo 4 ure, ne cel dan bi morali bit…najhuje pa je, da se mojemu možu vse to zdi normalno? Da se z vsem z njo strinja? Celo s tem, da je pozimi vzela 2 mesečnega dojenčka in šla z njim ven, brez da ga bi oblekla, brez, da bi mi povedala, kaj namerava-samo stekla je, kot neka obsedenka?? Kasneje se je izgovarjala, da je zagledala zunaj znanko in stekla k njej, pa da mi je to povedala – LAŽ!! In, vedno, ko gremo k njim na obisk- vedno vsi trije postavijo proti meni…..včasih imam občutek, da me hoče z ravnanjem do otroka prizadeti….kadar možu za te stvari povem, se mu vse to zdi normalno!!! ne vem več, ali je z mano kaj narobe, ali pa je ta družina čudna. Najraje bi pobegnila od te družine, daleč stran…če se bi ločila od moža vem, da jih bo vozil tja na obisk, in iskreno se bojim, da jim bi tašča s čim škodovala….glede na to da je zelo tih karakter, ki nikoli nič v obraz ne pove, ne vem, česa vsega je sposobna…vem pa, da mene kot snaho sovraži…in vem, da se moj mož ne bi postavil zame, ker vedno drži z njo…saj razumem, da tudi jaz nisem popolna oseba, ampak te stvari se pa meni zdijo nenormalne? HALO!?

Pozdravljena Naj bo jesen lepa!

To, kar opisuješ je kar precej značilen primer tašče, ki ima značajske poteze precej podobne momster tašči.

S teboj ni prav nič narobe, je pa vedenje tvoje tašče precej bolezensko, vedenje tvojega moža pa precej podobno tistim, ki so jih takšne mame že od malega zdresirale, da se vse vrti okoli njih ( mam), da so vedno na prvem mestu njene potrebe, čustva, počutja in da se morajo vsi temu prilagoditi, drugače so “egosistični” ali pa delajo scene, da pridejo do svojega. Ker se vem po toliko letih to zdi povsem normalno, se tebi zdi kot da si ti nora. Nisi, zaupaj svojim občutkom in se posvetuj še s kakšnim storkovnjakom.

Mož je tega navajen do malega in ne opazi, kako zelo bolno je to, tebi je lažje to prepoznati, ker lahko to vidiš od zunaj. Takšne mame, kot je tvoja tašča imajo svoje otroke za lastnino, objekt, ki mora početi, kar se njej zdi in ne sme ugovarjati. Zato je povsem “razumljivo”, da je bila besna, ko se je njen sin ( njena lastnina) združil s teboj, saj to pomeni, da nima več popolnega vpliva nanj in ni več prva in edina, ki naj bi mu bila pomembna.

Zato bo naredila vse, da bo spet na tej poziciji, da se bo spet vse vrtelo okoli nje, da bodo najprej in predvsem zadovoljene njenen potrebe, četudi bo pri tem prizadela in škodovala vsem ostalim. ONa verjetno ostalih sploh ne vidi, ker je preveč v svojem svetu, da bi bili ostali sploh zares pomembni ( razen, kolikor ji lahko koristijo) . Da bi vse to dosegla bo pripravljana lagati ( in celo verjeti sama sebi) , podtikati, si zmišljevati, delati scene…..In zelo verjetno bo poskušala tudi vnuka ( vnučko) tako zelo navezati nase, da bo tudi on ( ona) služila njenimi potrebam.

Z vnuki je tako, da dokler so majhni še nekako gre, ko pa začenjajo imeti svoje mnenje jim poskušajo to že v kali zatreti, če jim uspe, potem so to Zlati vnučki ( ki pa gredo po poti tvojega moža) ali pa Grdi vnučki, s katerimi lahko delajo zelo grdo ( četudi na zelo prefinjen način, da ne bi drugi opazili).

Svetujem ti, da si najprej prebereš vse, kar obstaja o takšnih starših kot je tvoja tašča in kaj je potem z njihovim otroci. V slovenskem jeziku so to ; Strupeni starši, Ne stopaje več po prstih, MOM za telebane, in se začni o tem pogovarjati tudi s tvojim možem in začni ukrepati.

V taki disfunkcionalni družini ponavadi nihče ničesar ne spremeni , ker tudi če poskuša ga drugi na lep ali grdi način potegnejo nazaj , na njegovo mesto, da še najprej igra po predvidenem scenariju. Zato je na tebi, da postaviš meje, da narediš red. Ne bo lahko, venadr se da.

Toliko na kratko.
GittaAna

Najlepša hvala za odgovor. Globoko v sebi vem, da to ni normalno. Samo vem, da imam tudi jaz napake in včasih delam tudi jaz kaj narobe., pa sem mislila da samo pretiravam in da sem čudna. Ko se je mož enkrat in edinkrat postavil zame, je začela izsiljevat z zdravjem, hodi na raznorazne preglede, on gre včasih tudi z njo ker je tako uboga…na srečo so izvidi vedno ok, tako da ji ni nič…ampak na tak način ona veče okolico nase: ona je tako uboga, itd. Kako, da se potem ne vprašam, da mogoče ni z mano kaj narobe, ona tako bolna in uboga, jaz, grda snaha pa ne priletim na prvi klic. Prisesala se je že na moževe prijatelje, začela je prijateljevat z starši moževih prijateljev, moje bližnje je začela nadlegovat in spraševat kaj se dogaja z mano…na srečo me moji bližnji poznajo dovolj dobro da vedo, kakšna oseba sem in niso nasedli tem manipulacijam. Skratka, mož vsega tega ne opazi in me ma za noro, ko mu to poslušam razložit. To je pripeljalo že do točke, ko se kregava samo še okrog tastarih, namesto da se bi posvetila vzgoji otrok in intimnim odnosom. On se enostavno slepi in jaz imam tega dovolj, za voljo otrok. Ampak res ne vem, kaj naj naredim. Če se ločiva bo tastara samo še lažje izkoriščala njega in otroke. Zaenkrat bom prebrala vso to literaturo, ki si mi jo predlagala, GittAna. Hvala res, veliko pišeš in veliko nam pomagaš tukaj.

Tvoja tašča je se zdi ena tistih, ki jim sama pravim Profesionalna Žrtev. Od tega živi, tako dobi energijo, tako manipulira druge, ker na glede na to kakšna sranja bo zakuhala se bodo tudi vsi ostali spraševali tako kot ti; pa ona je ja tko uboga, kako se lahko na tako revo spravljam, pa sej jo je treba razumet, pa sej…

Tisto, kar rabi ona in tudi tvoj mož so jasne meje. Najprej bi se z možem pogovorila, vendar zgolj pogovor ne bo zalegel, ker je on streniran že od malega, da ne verjame svojim čustvom, občutkom, zacementiral je podobo svoje mame , kot uboge Žrtve, ki hoče zgolj dobro, četudi pri tem koga uniči. Tako mu je bilo v otroštvu lažje, kot pa da bi sprejel, da je njegova mama v bistvu egocentrična, sebična, manipulativna in da ga ne zmore imeti rada.

Če želiš, da te bo slišal moraš najprej pri sebi potimat stvari. Ko bo tebi zares jasno ,kaj je prav in kaj ne, boš lahko postavila jasne meje ( vključno s to, da se bo moral enkrat odločit ali je poročen in ima družino s teboj ali še vedno s svojo mamo). Takrat pride do momenta, ko se bo moral odločit, kaj bo naredil pa je vprašanje. Če bo začutil, da gre tokrat zares, da lahko zaradi svoje zaslepljenosti izgubi družino, bo verjetno nejevoljno sicer, začel sam razmišljati in opazovati , do takrat pa bo raje vzdrževal status quo.

Zato bi na tvojem mestu vse skupaj predelala s kaknim strokovnjakom in bi šla sama k kakemu dobremu terapevtu, da bi mi pomagal meglo pri meni razkadit in mi dal moč za ukrepe.

Nič storiti je najbolj škodljivo, ker stvari se ne bodo spremenile samo od sebe, kvečjemu tašča bo, glede na to, da ji noben ne postavlja meja , še razširila svoje teritorije, ko bo videla, kako zlahka ji uspeva. Zna se zgoditi tudi, da bo možu tako zelo oprala glavo, da bo sam hotel stran. Zato čimprej v akcijo ( najprej pri sebi) da rešiš kar se da.

Ne glede na to, kao težka situacija je, je še vedno lažja, če prevzameš aktivno vlogo, kot če pasivno opazuješ kaj se dogaja okoli tebe in si odvisen od muh in dram drugih.

GittaAna